skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Praznovanje

Praznovanje godu je bilo svečano predvsem v družinah, kjer je bilo več godovnikov skupaj, kot je 19. marec, ko goduje Jožef, s svojimi izpeljankami eno najpogostejših imen pri nas. Hkrati pa je bilo Jožefovo tudi zapovedan cerkveni praznik. »Bolj pomembni so bili godovi, ker nas je več praznovalo skupaj. Pri nas je bilo veliko Jožetov, stari oče, stara mama, oče in jest, to je bil velik praznik. Cela družina se je zbrala.« Jožefovo je bil v družinah, kjer so praznovali skupne godove, poleg božiča in velike noči tudi velik družinski praznik, ko se je cela družina zbrala pri prazničnem kosilu. Pogostost določenih imen je bila odvisna tudi od priljubljenosti svetnic in svetnikov. Imena, ki so bila v tistem času najpogostejša v Sloveniji ter posledično s tem tudi v Novem mestu so bila med moškimi  Franc, Jožef, Anton, Janez, Ivan, Alojz, Jože, Frančišek, Štefan in Martin, in med ženskimi Marija, Ana, Frančiška, Ivana, Angela, Jožefa, Terezija, Antonija, Alojzija in Katarina. Na dan, ko se koledar spominja med ljudmi priljubljenega svetnika, so v družini godove bolj slovesno praznovali, predvsem ker je god sovpadal tudi s pomembnim krščanskim praznikom. »Živeli smo skromno, slavili smo samo mamin god, ki je bil na praznik svečnice.« Praznovanje godu so združili z družinskim odhodom v cerkev. »Možev god je bil na Antona Padovanskega, kar je bil velik praznik

Preberi več

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.