Zemljevid  

Huzarji II. ces. - kr. huzarskega. polka iz Szombathelyja

Huzarji so imeli status elitnih enot. Izvajali so hitre premike in prodore v sovražnikovo zaledje. Borili so se na konjih. Preberi več
Sprva so bili oboroženi z značilnimi krivimi sabljami in samokresi, kasneje tudi s karabinkami (krajše puške značilne za konjenico). Leta 1914 je imela avstroogrska vojska šestnajst cesarsko-kraljevih huzarskih regimentov in devet madžarsko-kraljevih (honvéd) huzarskih regimentov. Po velikih izgubah med konjeniškimi enotami (huzarji, dragonci, ulanci …) v prvih mesecih prve svet. vojne, se je tudi konjenica pričela boriti kot pehota, konje pa so uporabljali zgolj za transport. Prednost v vojskovanju je vpletenim vojskam na bojišču prinesla ravno sposobnost oz. izurjenost konjeniških enot za bojevanje na tleh s karabinkami ali pehotnim orožjem. Zadnja velika konjeniška bitka avstro-ogrske konjenice se je odvila 21. 8. 1914 v Jaroslavicah na Poljskem. Dve ruski konjeniški diviziji sta se spopadli z eno avstro-ogrsko, ki sta ji pomagala dva pehotna bataljona. Ruski kozaki in dragonci so v kratkem času porazili avstro-ogrsko konjenico in pehoto. Ruske izgube: 164 mož in 162 konjev. Avstro-ogrske izgube: 969 mož, od tega 558 mož pehote in 227 konjev. Med huzarji 11. szombat. huz. polka se je v času prve svet. vojne borilo tudi več kot petdeset prekmurskih fantov. Po zbranih podatkih jih je padlo najmanj deset.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam