skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Finžgarjeva ulica

Finžgarjeva ulica v Novem mestu se imenuje po pisatelju in duhovniku Franu Saleškem Finžgarju. Potek: Med ulico K Roku in Vidmarjevo ulico. V letih med 1986 in 1993 je bila to Runkova ulica, pred letom 1986 pa je bila del Regrče vasi. Obsega 22 hišnih številk. Preberi več

Fran Finžgar je bil rojen 9. februarja 1871 v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem v revni kajžarski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Breznici in Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani in maturiral z odliko (1891). Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Po posvetitvi leta 1894 je kot duhovnik služboval v več krajih na Slovenskem, med drugim tudi v Kočevju. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo pri Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot pisatelj in duhovnik.
Z literarnim delom je začel že kot gimnazijec. V zgodnjem obdobju je zajemal snov predvsem iz domačega okolja, imel je izrazito sposobnost za predstavljanje kmečkega življenja (povest Gozdarjev sin, 1907). Pisal je tudi lirske in epske pesmi (epska pesnitev Triglav, 1896), vendar se je kmalu spet preusmeril v prozo. Pisati je začel tudi o meščanskem in delavskem življenju (roman Kvišku, 1899; roman Iz modernega sveta, 1904), pri čemer je kasneje nanj vplivala Cankarjeva proza. V tem času se je poizkušal še v dramatiki (Divji lovec, Naša kri, Razvalina življenja itd.). Čeprav je vplivala nanj tudi moderna, je pretežno ostal zvest tradiciji realizma in v tem okviru nadaljeval predvsem kmečko povest z moralno vzgojno tendenco.
Na pobudo Janeza Evangelista Kreka je zasnoval zgodovinski roman »Pod svobodnim soncem« v dveh delih, v katerem je prikazal stare Slovene na Balkanskem polotoku v 6 . st. Roman je doživel več knjižnih izdaj in je eno naših najbolj branih pripovednih del. Pisal je tudi za mladino (Gospod Hudournik, Študent naj bo, Makalonca, Iz mladih dni…). 
Prvo Finžgarjevo knjižno delo, ki ga je izdal pod psevdonimom Basnigoj, »Zaroka opolnoči« (1894), je natisnil tiskar Janez Krajec v Novem mestu leta 1894. Izvirni Finžgarjev rokopis, ki ga hrani Knjižnica Mirana Jarca, »Balantov Anže«, je podaril Finžgar knjižnici ob svoji devetdeseti obletnici.
Bil je predsednik Nove založbe, tajnik in urednik Mohorjeve družbe in urednik Mladike. Med vojno se je opredelil za OF. Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leta 1951 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Umrl je 2. junija 1962 v Ljubljani.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam