Zemljevid  

Družabno življenje delavcev

Družabno življenje predilniških delavcev je bilo med obema vojnama precej živahno in raznoliko. Najpogosteje so se družili vsakodnevno v svojih stanovanjskih soseskah, tu so preživeli največ prostega časa. Stavbčani so se zbirali ob drvarnicah ali v parku, posedali na klopcah, kartali. Štalčani so si naredili balinplac, prirejali tudi tekme in povabili ekipi iz Ta novih hiš in s Stavb. Preberi več
Družabnost so fabriškim delavcem nudili pomembni življenjski mejniki kot so krst, birma in poroka, vsakoletno godovanje pa so praznovali le v ožji družini. Tudi večje praznike: božič in veliko noč so preživljali v okviru svoje družine, ob nedeljah pa so se radi oddahnili ali se s prijatelji in sorodniki podali na krajše izlete.

Družabno življenje je bilo močno povezano s koledarskimi praznovanji, najživahnejše je bilo v predpustnem času, sem spada tudi špinerbal. Poletje je vabilo na različne vrtne veselice, jesen pa na vinske trgatve ob prazniku svetega Martina. Posebno mladi so radi obiskovali kino, ki so ga odprli v kinodvorani blizu gostilne Pri Katri. V tem obdobju se je ob večerih še slišala fantovska ljudska pesem, ne le ob litijski štirni in ob šmarski cerkvi ter sredi vasi, pač pa tudi v gostilnah. Tu so se delavci in delavke radi ustavljali, še posebno ob plačilnih dneh. Srečevali so se tudi v različnih društvih, Litijani v bolj liberalnih, Šmarčani pa v bolj prosvetnih.

O predpustnem veselem rajanju so pripovedovali tudi ostali. Glavnina vseh plesov spada ravno v to obdobje. Pripovedovalci se spominjajo pustnega karnevala v Litiji. Zelo ustvarjalni so bili oboji, Litijani in Šmarčani. V pustnih maskah so oživili takratne aktualne dogodke iz domačega okolja in tudi svetovne javnosti. Potem se je bilo možno v maskah zavrteti  po raznih gostilnah in društvenih dvoranah. Nekaj tipov se je namaškaralo tudi v ponedeljek in vabilo na torkovo rajanje. Ves maskenbal se je na pustni torek zopet ponovil, seveda v manjši meri, saj jih je pri tem ovirala služba. Tako kot v nedeljo, so bile tudi ta dan najboljše maske nagrajene. Opolnoči se je pustno veseljačenje zaključilo, maske so se odkrile, in ene prej, druge pozneje odhajale domov. Na pepelnico so pusta pokopali, objokana vdova se je od žalosti valjala po tleh. Njegove posmrtne ostanke so zažgali na starem litijskem mostu, nato pa vse pometli v Savo. Pričel se je štirideset dnevni post in tem ustaljenim navadam so se podrejali tudi fabriški delavci. Med postnim časom niso plesali, nekateri so se odpovedali tudi gostilnam. Te so se zopet napolnile za velikonočni ponedeljek. 

Nekateri fabričani so kljub pomanjkanju denarja po službi radi zavili v najbolj priročno na dva deci, kar pa se je ob plačilnih dneh rado ponovilo. Gostilna Pregelj je bila tako blizu tovarne, da je kateri od delavcev skočil kar med delovnim časom, sicer pa so se tu ustavljali stanovalci Štal in Ta novih hiš. Stavbčani in Zasavčani pa so zahajali h Katri in k Šribarju. 

Predilniški delavci so se med vojnama lahko udejstvovali v kulturno-prosvetnih in športnih društvih, ki so nudila različne dejavnosti. Nekateri so delovali v dramskem krožku, prav tako je bil zelo dejaven in številen tamburaški zbor, ljubitelji petja so se lahko vključili v pevski zbor Lipa. Telovadno društvo Sokol, ki je združevalo mlade in narodno napredne Litijane, pa je nudilo vadbo v krepitvi mišic in spretnosti na različnih orodjih. V novozgrajenem sokolskem domu so uprizarjali tudi dramske igre in koncerte ter prirejali razne zabave in plese, društva so lahko v teh prostorih tudi vadila. Iz tega obdobja je poznano tudi gasilsko društvo s svojo godbo.

Nekaj delavcev je bilo včlanjenih tudi v kolesarski in šahovski klub, medtem ko so mladi fabriški fantje predstavljali glavnino Nogometnega športnega kluba Sava, s pričetkom leta 1922. 

Omeniti je potrebno, da je imela cerkev v tem obdobju velik pomen v družabnem, izobraževalnem in tudi političnem življenju delavcev. Katoliško izobraževalno društvo je imelo večino svojega članstva iz vrst delavskega sloja. Društvo se je delavcem znalo približati, imelo je posluh za njihove socialne in materialne probleme, poskrbelo je tudi za izobraževanje. 

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam