skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  
Ulico na Hudinji so poimenovali po Antonu Bezenšku, stenografu, rojenem 15. aprila 1854 v Bukovju pri Stranicah. Preberi več
Po končanem osnovnem šolanju je Anton Bezenšek obiskoval celjsko gimnazijo, maturiral pa leta 1874 v Zagrebu, kjer je tudi nadaljeval šolanje, in sicer slavistiko in klasično filologijo na tamkajšnji filozofski fakulteti. Leta 1876 se je preselil v Prago, opravil izpit iz stenografije, nato pa se vrnil v Zagreb, kjer je v zagrebškem saboru tri leta opravljal delo stenografa. Leta 1879 se je preselil v Sofijo, postal ravnatelj stenografske pisarne pri bolgarskem Narodnem sobranju (parlamentu) in opravljal tudi delo gimnazijskega profesorja;  od leta 1884 v Plovdivu, po letu 1905 pa v Sofiji, kjer je bil tudi univerzitetni docent.
Čeprav se je Anton Bezenšek že kot dijak poskusil tudi v publicistiki, ima največjo težo njegov prispevek na področju stenografije. Trudil se je da bi Gabelsbergerjev stenografski sistem in češko stenografijo prilagodil za južnoslovanske narode in Ruse. V ta namen je izdajal Jugoslovanski stenograf, ki je  izšel v različnih mestih v sedmih nadaljevanjih; v letih 1876/78 v Zagrebu, 1879/80 v Sofiji in 1895/96 v Celju.
Vsa leta je ohranjal stike z domovino. Slovenski javnosti je stalno poročal o političnih, šolskih in kulturnih razmerah, svoje prispevke pa objavljal v skoraj vseh vidnejših slovenskih časnikih tistega časa: Slovenskem narodu, Slovencu, Slovanu, Kresu, Ljubljanskem zvonu itd. Izpod njegovega peresa sta izšli tudi dve monografski deli. Leta 1897 je v Celovcu izdal knjigo z naslovom Bolgarija in Srbija, v letu izbruha prve svetovne vojne (1914) pa še Bolgarsko slovnico in čitanko s slovensko-bolgarskimi razgovori, ki ji je priložil pet tablic s cirilico.
Za svoje delo je prejel vrsto priznanj. Med njimi je gotovo najpomembnejše priznanje, ki so mu ga leta 1890 podelili Francozi: zlata palma častnika francoske akademije. V zgodovino se je zapisal kot izvrstnega stenografa, saj se je njegov stenografski sistem ohranil vrsto let. Za stalno sicer le v Bolgariji, pri nas pa ga je z leti nadomestil sistem stenografa Franca Novaka, ki ga je razvil v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Bezenšek je umrl 11. decembra 1915 v Sofiji, pokopan pa je v Beogradu.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam