<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>KAMRA - Digitalne zbirke</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Thu, 01 Oct 2026 10:14:04 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.5</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>Digitalne zbirke &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Franc Ksaver Meško in njegovo dopisovanje in stiki s sorodniki</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/franc-ksaver-mesko-in-njegovo-dopisovanje-in-stiki-s-sorodniki/</link>
		<pubDate>Wed, 30 Sep 2026 15:05:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417897</guid>
		<description><![CDATA[Franc Ksaver Meško je s svojim delom in osebnostjo sooblikoval slovenski literarni prostor do sredine 60. let 20. stoletja. S pesniškim in pripovednim opusom ter duhovniškim delovanjem se je znal prilagoditi okolju, v katerem je živel in deloval. Meškova pripoved je svojevrsten preplet raznovrstnih čustvenih razpoloženj, kar je razbrati tudi iz njegovih pisem sorodnikom in znancem, s katerimi je tako ohranjal stike. Rodno Prlekijo je nosil v srcu kot kraj, kjer si človek spočije dušo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trzin z okolico skozi objektiv Petra Nagliča</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/trzin-z-okolico-skozi-objektiv-petra-naglica/</link>
		<pubDate>Mon, 28 Sep 2026 10:00:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417208</guid>
		<description><![CDATA[Peter Naglič je bil ščetkarski mojster, tovarnar, romar, planinec, človekoljub in predvsem predan ljubiteljski fotograf. Prihajal je iz Šmarce pri Kamniku. S svojo vsestransko dejavnostjo, delom in odprtim srcem je zaznamoval življenje pod homškim hribom. Fotoaparat, ki je bil njegov zvesti spremljevalec, mu je namenil vlogo fotografa in kronista dogodkov. Najprej na steklenih ploščah, pozneje na filmu, ki ga je tudi sam tehnično obdeloval, je beležil ljudi, prireditve in vsakdan svojega časa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Šentviška motoristična dirka spomladi leta 1939</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sentviska-motoristicna-dirka-spomladi-leta-1939/</link>
		<pubDate>Sat, 26 Sep 2026 09:41:53 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418323</guid>
		<description><![CDATA[Motoristična dirka Motokluba Ilirije se je začela v četrtek, 18. maja 1939, ob 14.30, v Šentvidu nad Ljubljano. Trasa dirke je bila speljana po novi betonski cesti do Mednega, nato pa so se obrnili nazaj proti Šentvidu. Zanimanje občinstva je bilo po poročanju časopisja izredno veliko.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Lokalna glasila osrednjeslovenske regije</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/lokalna-glasila-osrednjeslovenske-regije-2/</link>
		<pubDate>Thu, 24 Sep 2026 12:54:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418563</guid>
		<description><![CDATA[Lokalna občinska glasila in glasila krajevnih skupnosti so pomemben vir informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Prebivalce obveščajo o aktualnih dogodkih, delovanju občine in projektih ter hkrati krepijo povezanost skupnosti. Predstavljajo tudi dragocen zapis lokalnega življenja in pomemben del zgodovinskega spomina kraja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Alojz Dravec</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/alojz-dravec-2/</link>
		<pubDate>Thu, 24 Sep 2026 09:15:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418717</guid>
		<description><![CDATA[Alojz Dravec (1886–1915) je bil porabski Slovenec, izseljenec, šolnik, delovodja, organizator verskega in kulturnega življenja, sodelavec slovenskega tiska ter zapisovalec domačih šeg in verovanj. Njegovo kratko življenje ga je vodilo iz Slovenske vesi v ameriški South Bethlehem, nato nazaj v okolico Monoštra in nazadnje na bojišče prve svetovne vojne. Najobsežnejši del njegove pisne zapuščine je rokopis Národna vera i navade v vési iz leta 1913.1]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Slavnostno odprtje Jubilejnega mostu v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/slavnostno-odprtje-jubilejnega-mostu-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Tue, 22 Sep 2026 13:26:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397572</guid>
		<description><![CDATA[Letos jeseni v slovenski prestolnici obeležujemo 125 let od odprtja Jubilejnega mostu. Prebivalci in prebivalke Ljubljane so 4. oktobra 1901 ob 11. uri prisostvovali odprtju novega mostu čez Ljubljanico v čast cesarju Francu Jožefu I., ki je praznoval svoj god. O poteku dogodkov sta se razpisala Slovenski narod in Slovenec, tedanja vodilna slovenska dnevna časopisa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Suhorski križkraži</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/suhorski-krizkrazi/</link>
		<pubDate>Tue, 01 Sep 2026 13:57:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417383</guid>
		<description><![CDATA[Suhorje je vas na robu Brkinov. Danes šteje sedemdeset prebivalcev, ob koncu 19. stoletja pa je v njej živelo kar tristo dvajset ljudi. Za svojo otročad so skupaj s sosednjim Ostrožnim Brdom imeli celo šolo – enorazrednico s kar tremi oddelki. Šola je premogla tudi stanovanje, zato vas ni bila nikoli brez učitelja. Celih trinajst let je na Suhorju poučeval Anton Pegan. Rojen je bil v Vipavi, na Suhorje pa je prišel s Planine nad Ajdovščino. Bil je izjemno razgledan in ljubiteljski etnolog. Že kot dijak goriške gimnazije je zbiral narodno blago, kasneje pa se je začel ukvarjati s starimi pisavami. Zanimal se je za stare Etruščane, sumerske klinopise, hieroglife starih Egipčanov, starogrško pisavo pa je znal celo uporabljati. Prepričan je bil, da so morali imeti neke vrste pisavo tudi naši predniki, stari Slovani. Njene morebitne ostanke je iskal vsepovsod, prebral pa je tudi ogromno takrat dosegljive strokovne literature.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Usnjarstvo iz roda v rod &#8211; Jeršinoviči z Vrhnike</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/usnjarstvo-iz-roda-v-rod-jersinovici-z-vrhnike/</link>
		<pubDate>Thu, 27 Aug 2026 16:09:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417209</guid>
		<description><![CDATA[V drugi polovici 19. stoletja je na Vrhniki, kraju z bogato usnjarsko tradicijo, delovalo 16 privatnih strojarn. Po letu 1945 se je vsa usnjarska dejavnost združila v Industrijo usnja Vrhnika (IUV), ki se je v nadaljnjih desetletjih razvila do največje usnjarne v Evropi, pa vendar konec leta 2008 objavila stečaj. Danes na Vrhniki stroji kože le še Ignac Jeršinovič. V prispevku je predstavljena usnjarska tradicija štirih generacij njegove družine, ki v tej obrti deluje že več kot 140 let - od leta 1885.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Razstava Kosovel v pesmi in sliki</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/razstava-kosovel-v-pesmi-in-sliki/</link>
		<pubDate>Thu, 13 Aug 2026 11:10:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417449</guid>
		<description><![CDATA[V Kosovelovem letu 2026 je Kosovelova knjižnica Sežana gostila razstavo Kosovel v pesmi in sliki članov Foto kluba Žarek Sežana.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vida Lorger &#8211; učiteljica, dobrotnica in kulturna ustvarjalka</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vida-lorger-uciteljica-dobrotnica-in-kulturna-ustvarjalka/</link>
		<pubDate>Wed, 12 Aug 2026 13:08:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416949</guid>
		<description><![CDATA[Gospo Vido Lorger, rojeno Mulej, sem spoznala leta 1974, ko sem pri njej najela stanovanje. Spominjam se je kot omikane, prijazne in urejene gospe, ki je tudi v poznih letih ostala dejavna, vedoželjna in polna življenjske energije. Čeprav je vse življenje nekoliko ostajala v senci svojega moža, zdravnika dr. Viktorja Lorgerja, in svaka, arheologa dr. Frana Lorgerja, je s svojim delom, značajem in predanostjo pustila pomembno sled v življenju Šmarja pri Jelšah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Šmarje pri Jelšah v Jožefinskem katastru</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/smarje-pri-jelsah-v-jozefinskem-katastru/</link>
		<pubDate>Tue, 11 Aug 2026 15:29:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416445</guid>
		<description><![CDATA[V želji, da se ohrani spomin na naše prednike sem se pred lotil raziskovanja družinskega drevesa. Začel sem kar na hrvaški strani reke Sotle, saj je bila večina mojih prednikov iz župnije Sv. Petar v Prišlinu. V času mojega otroštva v vasi Brezno je bila sprejeta odločitev za gradnjo Vonarskega jezera in za ta namen je bilo treba iz hrvaške in slovenske strani reke Sotle izseliti 42 družin in pri tem odkupiti 210 ha zemljišč. Očistil se je ves prostor akumulacije, zgrajene so bile nove ceste na obeh straneh bodočega jezera in leta 1975, ko je bila dokončana pregrada Vonarskega jezera, so si prve družine že pričele iskati novi dom. Starša sta takrat kupila hišo v Korpulah in tukaj je sedaj naš dom že skoraj 50 let. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: park ob Dvorcu Trebnik nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-park-ob-dvorcu-trebnik-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Aug 2026 14:07:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414246</guid>
		<description><![CDATA[Sprehod od konjiškega Starega trga proti vznožju Konjiške gore razkrije tudi Dvorec Trebnik. Dvorec se v virih prvič omenja že v začetku 14. stoletja, poseben pečat pa mu je dala plemiška rodbina 𝐖𝐢𝐧𝐝𝐢𝐬𝐜𝐡𝐠𝐫ä𝐭𝐳. Ti so ga od leta 1828 do konca druge svetovne vojne uporabljali kot svojo letno rezidenco, veliko pozornosti pa so namenjali urejanju vrtov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Rudolf Galob – prosvetitelj, za Koroško zaslužen mož</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/rudolf-galob-prosvetitelj-za-korosko-zasluzen-moz/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 13:36:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412028</guid>
		<description><![CDATA[Življenjska pot in delo v dobro čebel in čebelarjev

Pred vami je dragocena življenjska zgodba o Rudolfu Galobu – Ziljanu in narodno zavednem koroškem Slovencu, ki ga je pot življenja ponesla na slovensko stran Koroške, v Mežico, kjer si je ustvaril družino in s svojim delom zapustil neizbrisne sledi.

Občina Mežica je pred Narodnim domom pred leti oblikovala prostor, kjer v »Aleji zaslužnih« izraža spoštovanje ter se spominja posameznikov, pomembnih za njeno rast in razvoj. 15. oktobra 2022 se je Mežica s slovesnim odkritjem doprsnega kipa Rudolfa Galoba poklonila njegovemu spominu. Ker je bil tako neskončno več kot le kot učitelj, šolski upravitelj, sadjar in čebelar, po čemer se ga spominja največ ljudi, je na njegovem spomeniku napis »prosvetitelj«.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Raduše, domoznanski drobci o naselju v Mestni občini Slovenj Gradec</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/raduse-domoznanski-drobci-o-naselju-v-mestni-obcini-slovenj-gradec/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 12:52:15 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413795</guid>
		<description><![CDATA[Domoznanstvo ne živi le v knjižnicah, arhivih in muzejih, ampak utripa predvsem zaradi posameznikov, ki jih nevidna sila pripadnosti žene, da brskajo po preteklosti in zbirajo raznovrstno gradivo vezano na domači kraj. Gospod Slavko Skarlovnik je eden izmed njih. Z lastno iniciativo, zagnanostjo, predvsem pa ljubeznijo do domačega kraja je na svojem domu ustvaril pravo domoznansko zbirko predmetov, fosilov in mineralov najdenih na območju Koroške. Del svojega zbranega gradiva  je predstavil tudi v dragoceni publikaciji o Radušah, ki jo predstavljamo v tej domoznanski zbirki na portalu Kamra. V njej je uvodoma zapisal:]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Naša Zofka</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/nasa-zofka/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Jul 2026 12:49:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414882</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici smo ob stoletnici smrti Zofke Kveder (1878–1926), prve slovenske klasikinje, kot jo je imenoval akademik dr. France Bernik, pripravili digitalno zbirko in razstavo o njenem življenju in ustvarjanju, ki zajema obdobje od preloma stoletij (iz 19. v 20. st.) do leta 1926. Naslov izhaja iz nagovora, s katerim so se na Kvedrovo obračali številni sodelavci in sodelavke, ko so ji kot urednici revije Domači prijatelj pošiljali svoja besedila.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Janez Zorko &#8211; kipar</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/janez-zorko-kipar/</link>
		<pubDate>Tue, 21 Jul 2026 14:28:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414904</guid>
		<description><![CDATA[Janez Zorko (1937–2023) je iz skromnih začetkov v Podgorju nad Sevnico ustvaril izjemno mednarodno umetniško pot, ki ga je vodila v srce pariškega Montparnassa. Tam je razvil prepoznaven kiparski izraz, razstavljal v uglednih galerijah in pustil trajen pečat tudi v javnem prostoru. Njegova zgodba je preplet ustvarjalne strasti, vztrajnosti in mednarodnega uspeha.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kruh brez meja: Zgodbe, ki povezujejo kulture, religije in generacije</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kruh-brez-meja-zgodbe-ki-povezujejo-kulture-religije-in-generacije/</link>
		<pubDate>Thu, 16 Jul 2026 13:53:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416405</guid>
		<description><![CDATA[V mnogih evropskih kulturah in religijah kruh predstavlja več kot le osnovno prehrambno živilo. Simbolizira živo vez med preteklostjo in sedanjostjo ter nas povezuje z življenjem naših prednikov in raznolikimi evropskimi rituali. Je tihi pričevalec zgodovine, obdobij lakote in vojn, časov miru in izobilja, različnih družbenih ureditev ter gospodarskih sprememb.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Cehovski znak usnjarjev</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-cehovski-znak-usnjarjev/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Jul 2026 12:15:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416824</guid>
		<description><![CDATA[Ali ste že opazili zanimiv znak na eni izmed hiš v Starem trgu?
Ta simbol razkriva zgodbo o obrti, ki je stoletja zaznamovala Slovenske Konjice.
Sprehod po Starem trgu razkriva marsikatero zanimivo zgodbo. Na fasadi ene izmed trških hiš lahko opazite kopijo cehovskega znaka usnjarjev in letnico, ki se začne z »17 …«. Nad portalom stavbe pa se nahajajo manjši cehovski znak, letnica 1867 ter črki M in B, ki označujeta tedanjega lastnika hiše, Martina Baumanna.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Študijski bralni krožek Knjigosnedke</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/studijski-bralni-krozek-knjigosnedke/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 17:45:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400525</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2005 se je v kletnem prostoru Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka zbralo deset bralk, ki so se skupaj z mentorico Natašo Škofic Kranjc  spraševale, kako oblikovati bralni krožek. Zdaj se od jeseni do konca pomladi z isto mentorico na dva tedna srečujejo v Krajevni knjižnici Trata, kjer s strastjo in navdušenjem razpravljajo o knjigah. V osemnajstih skupnih letih so prebrale skoraj tristo knjig in se o vsaki temeljito pogovorile.

Ob polnoletnosti bralnega krožka je nastala razstava Knjigosnedke praznujemo, ki povzema vsa leta literarnih potovanj. Razstava je bila najprej postavljena  aprila 2024 v Krajevni knjižnici Trata, kjer se knjigosnedke srečujejo, nato pa še oktobra 2024 v matični Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka, kjer se je začela njihova pot.

Zapisi članic in fotografije Olge Lipič  ujamejo vzdušje njihovih bralnih srečanj in nam prinašajo vpogled v globoke vezi, ki so se spletle z branjem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Božo Natale Radovič</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bozo-natale-radovic/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 15:01:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416404</guid>
		<description><![CDATA[Nabrežinske korenine in tržaška leta Boža Radoviča]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
