<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>Geschichte &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/de/sammlungs-kategorie/geschichte/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/de/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 27 Oct 2026 09:05:29 +0000</lastBuildDate>
	<language>de</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.5</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>Geschichte &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/de/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Kraji v občini Medvode na starih razglednicah in fotografijah</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/kraji-v-obcini-medvode-na-starih-razglednicah-in-fotografijah/</link>
		<pubDate>Tue, 27 Oct 2026 10:05:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417907</guid>
		<description><![CDATA[Zbirko starih razglednic smo v Knjižnici Medvode začeli oblikovati leta 2010. Kupujemo jih v antikvariatih Glavan in Trubarjev antikvariat, največ pa od zasebnega zbiratelja. Doslej nam jih je uspelo pridobiti nekaj čez tristo. V tej zbirki objavljene razglednice nas seznanijo s starejšimi podobami sedmih vasi v današnji Občini Medvode, ki obsega enaintrideset naselij na 78 kvadratnih kilometrih z okrog 17.500 prebivalci.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Grad Boštanj pri Grosupljem</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/grad-bostanj-pri-grosupljem/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Oct 2026 15:56:38 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418895</guid>
		<description><![CDATA[Grad Boštanj oziroma njegovi ostanki stojijo na vzpetini nad severnim robom Radenskega polja v občini Grosuplje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Srečanja mladih bralcev z literarnimi ustvarjalci</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/srecanja-mladih-bralcev-z-literarnimi-ustvarjalci/</link>
		<pubDate>Tue, 20 Oct 2026 18:23:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=419385</guid>
		<description><![CDATA[Splošne knjižnice so prostor, ki vzpostavljajo pozitiven odnos do branja, literature in raziskovanja korenin. Literarna srečanja z ustvarjalci so navdih tako za obiskovalce, zaposlene v knjižnici kot tudi za gosta. Neposreden stik s pisateljem, pesnikom, ilustratorjem pomeni navdihujočo izkušnjo. S svojimi nastopi odpirajo mladim nove dimenzije v svet knjig, umetnosti in domišljije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mladinska delovna brigada Notranjski odred Cerknica</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/mladinska-delovna-brigada-notranjski-odred-cerknica-6/</link>
		<pubDate>Wed, 14 Oct 2026 11:24:22 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418955</guid>
		<description><![CDATA[Gradivo je del zbirke Mladinske delovne brigade Notranjski odred Cerknica v lasti Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Izbor obsega 120 popisnih enot, primernih za javno objavo. Predmeti so iz obdobja od sredine sedemdesetih do začetka osemdesetih let dvajsetega stoletja ter vključujejo zastavice, priponke, našitke, nalepke, oblačila in uniforme.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Utrinki preteklosti (arhivalija meseca)</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/utrinki-preteklosti-arhivalija-meseca/</link>
		<pubDate>Fri, 02 Oct 2026 11:56:59 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418855</guid>
		<description><![CDATA[Zgodovinski arhiv Ljubljana s spletno rubriko Utrinki preteklosti oživlja objavljanje zanimivih arhivskih dokumentov, ki smo jih med letoma 2014 in 2018 že objavljali pod imenom Arhivalija meseca.
Enkrat mesečno boste lahko spoznavali nenavadne, interesantne, povedne ali presenetljive zapise iz preteklosti, ki jih bodo za vas pripravljale arhivistke in arhivisti iz vseh petih enot Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Vabljeni k branju!
]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trzin z okolico skozi objektiv Petra Nagliča</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/trzin-z-okolico-skozi-objektiv-petra-naglica/</link>
		<pubDate>Mon, 28 Sep 2026 10:00:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417208</guid>
		<description><![CDATA[Peter Naglič je bil ščetkarski mojster, tovarnar, romar, planinec, človekoljub in predvsem predan ljubiteljski fotograf. Prihajal je iz Šmarce pri Kamniku. S svojo vsestransko dejavnostjo, delom in odprtim srcem je zaznamoval življenje pod homškim hribom. Fotoaparat, ki je bil njegov zvesti spremljevalec, mu je namenil vlogo fotografa in kronista dogodkov. Najprej na steklenih ploščah, pozneje na filmu, ki ga je tudi sam tehnično obdeloval, je beležil ljudi, prireditve in vsakdan svojega časa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Šentviška motoristična dirka spomladi leta 1939</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/sentviska-motoristicna-dirka-spomladi-leta-1939/</link>
		<pubDate>Sat, 26 Sep 2026 09:41:53 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418323</guid>
		<description><![CDATA[Motoristična dirka Motokluba Ilirije se je začela v četrtek, 18. maja 1939, ob 14.30, v Šentvidu nad Ljubljano. Trasa dirke je bila speljana po novi betonski cesti do Mednega, nato pa so se obrnili nazaj proti Šentvidu. Zanimanje občinstva je bilo po poročanju časopisja izredno veliko.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Lokalna glasila osrednjeslovenske regije</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/lokalna-glasila-osrednjeslovenske-regije-2/</link>
		<pubDate>Thu, 24 Sep 2026 12:54:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418563</guid>
		<description><![CDATA[Lokalna občinska glasila in glasila krajevnih skupnosti so pomemben vir informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Prebivalce obveščajo o aktualnih dogodkih, delovanju občine in projektih ter hkrati krepijo povezanost skupnosti. Predstavljajo tudi dragocen zapis lokalnega življenja in pomemben del zgodovinskega spomina kraja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Slavnostno odprtje Jubilejnega mostu v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/slavnostno-odprtje-jubilejnega-mostu-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Tue, 22 Sep 2026 13:26:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397572</guid>
		<description><![CDATA[Letos jeseni v slovenski prestolnici obeležujemo 125 let od odprtja Jubilejnega mostu. Prebivalci in prebivalke Ljubljane so 4. oktobra 1901 ob 11. uri prisostvovali odprtju novega mostu čez Ljubljanico v čast cesarju Francu Jožefu I., ki je praznoval svoj god. O poteku dogodkov sta se razpisala Slovenski narod in Slovenec, tedanja vodilna slovenska dnevna časopisa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Usnjarstvo iz roda v rod &#8211; Jeršinoviči z Vrhnike</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/usnjarstvo-iz-roda-v-rod-jersinovici-z-vrhnike/</link>
		<pubDate>Thu, 27 Aug 2026 16:09:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417209</guid>
		<description><![CDATA[V drugi polovici 19. stoletja je na Vrhniki, kraju z bogato usnjarsko tradicijo, delovalo 16 privatnih strojarn. Po letu 1945 se je vsa usnjarska dejavnost združila v Industrijo usnja Vrhnika (IUV), ki se je v nadaljnjih desetletjih razvila do največje usnjarne v Evropi, pa vendar konec leta 2008 objavila stečaj. Danes na Vrhniki stroji kože le še Ignac Jeršinovič. V prispevku je predstavljena usnjarska tradicija štirih generacij njegove družine, ki v tej obrti deluje že več kot 140 let - od leta 1885.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Šmarje pri Jelšah v Jožefinskem katastru</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/smarje-pri-jelsah-v-jozefinskem-katastru/</link>
		<pubDate>Tue, 11 Aug 2026 15:29:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416445</guid>
		<description><![CDATA[V želji, da se ohrani spomin na naše prednike sem se pred lotil raziskovanja družinskega drevesa. Začel sem kar na hrvaški strani reke Sotle, saj je bila večina mojih prednikov iz župnije Sv. Petar v Prišlinu. V času mojega otroštva v vasi Brezno je bila sprejeta odločitev za gradnjo Vonarskega jezera in za ta namen je bilo treba iz hrvaške in slovenske strani reke Sotle izseliti 42 družin in pri tem odkupiti 210 ha zemljišč. Očistil se je ves prostor akumulacije, zgrajene so bile nove ceste na obeh straneh bodočega jezera in leta 1975, ko je bila dokončana pregrada Vonarskega jezera, so si prve družine že pričele iskati novi dom. Starša sta takrat kupila hišo v Korpulah in tukaj je sedaj naš dom že skoraj 50 let. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: park ob Dvorcu Trebnik nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-park-ob-dvorcu-trebnik-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Aug 2026 14:07:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414246</guid>
		<description><![CDATA[Sprehod od konjiškega Starega trga proti vznožju Konjiške gore razkrije tudi Dvorec Trebnik. Dvorec se v virih prvič omenja že v začetku 14. stoletja, poseben pečat pa mu je dala plemiška rodbina 𝐖𝐢𝐧𝐝𝐢𝐬𝐜𝐡𝐠𝐫ä𝐭𝐳. Ti so ga od leta 1828 do konca druge svetovne vojne uporabljali kot svojo letno rezidenco, veliko pozornosti pa so namenjali urejanju vrtov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Rudolf Galob – prosvetitelj, za Koroško zaslužen mož</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/rudolf-galob-prosvetitelj-za-korosko-zasluzen-moz/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 13:36:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412028</guid>
		<description><![CDATA[Življenjska pot in delo v dobro čebel in čebelarjev

Pred vami je dragocena življenjska zgodba o Rudolfu Galobu – Ziljanu in narodno zavednem koroškem Slovencu, ki ga je pot življenja ponesla na slovensko stran Koroške, v Mežico, kjer si je ustvaril družino in s svojim delom zapustil neizbrisne sledi.

Občina Mežica je pred Narodnim domom pred leti oblikovala prostor, kjer v »Aleji zaslužnih« izraža spoštovanje ter se spominja posameznikov, pomembnih za njeno rast in razvoj. 15. oktobra 2022 se je Mežica s slovesnim odkritjem doprsnega kipa Rudolfa Galoba poklonila njegovemu spominu. Ker je bil tako neskončno več kot le kot učitelj, šolski upravitelj, sadjar in čebelar, po čemer se ga spominja največ ljudi, je na njegovem spomeniku napis »prosvetitelj«.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Raduše, domoznanski drobci o naselju v Mestni občini Slovenj Gradec</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/raduse-domoznanski-drobci-o-naselju-v-mestni-obcini-slovenj-gradec/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 12:52:15 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413795</guid>
		<description><![CDATA[Domoznanstvo ne živi le v knjižnicah, arhivih in muzejih, ampak utripa predvsem zaradi posameznikov, ki jih nevidna sila pripadnosti žene, da brskajo po preteklosti in zbirajo raznovrstno gradivo vezano na domači kraj. Gospod Slavko Skarlovnik je eden izmed njih. Z lastno iniciativo, zagnanostjo, predvsem pa ljubeznijo do domačega kraja je na svojem domu ustvaril pravo domoznansko zbirko predmetov, fosilov in mineralov najdenih na območju Koroške. Del svojega zbranega gradiva  je predstavil tudi v dragoceni publikaciji o Radušah, ki jo predstavljamo v tej domoznanski zbirki na portalu Kamra. V njej je uvodoma zapisal:]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Naša Zofka</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/nasa-zofka/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Jul 2026 12:49:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414882</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici smo ob stoletnici smrti Zofke Kveder (1878–1926), prve slovenske klasikinje, kot jo je imenoval akademik dr. France Bernik, pripravili digitalno zbirko in razstavo o njenem življenju in ustvarjanju, ki zajema obdobje od preloma stoletij (iz 19. v 20. st.) do leta 1926. Naslov izhaja iz nagovora, s katerim so se na Kvedrovo obračali številni sodelavci in sodelavke, ko so ji kot urednici revije Domači prijatelj pošiljali svoja besedila.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kruh brez meja: Zgodbe, ki povezujejo kulture, religije in generacije</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/kruh-brez-meja-zgodbe-ki-povezujejo-kulture-religije-in-generacije/</link>
		<pubDate>Thu, 16 Jul 2026 13:53:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416405</guid>
		<description><![CDATA[V mnogih evropskih kulturah in religijah kruh predstavlja več kot le osnovno prehrambno živilo. Simbolizira živo vez med preteklostjo in sedanjostjo ter nas povezuje z življenjem naših prednikov in raznolikimi evropskimi rituali. Je tihi pričevalec zgodovine, obdobij lakote in vojn, časov miru in izobilja, različnih družbenih ureditev ter gospodarskih sprememb.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Cehovski znak usnjarjev</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-cehovski-znak-usnjarjev/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Jul 2026 12:15:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416824</guid>
		<description><![CDATA[Ali ste že opazili zanimiv znak na eni izmed hiš v Starem trgu?
Ta simbol razkriva zgodbo o obrti, ki je stoletja zaznamovala Slovenske Konjice.
Sprehod po Starem trgu razkriva marsikatero zanimivo zgodbo. Na fasadi ene izmed trških hiš lahko opazite kopijo cehovskega znaka usnjarjev in letnico, ki se začne z »17 …«. Nad portalom stavbe pa se nahajajo manjši cehovski znak, letnica 1867 ter črki M in B, ki označujeta tedanjega lastnika hiše, Martina Baumanna.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Pisma  Vojke Šmuc</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/pisma-vojke-smuc/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 14:19:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416352</guid>
		<description><![CDATA[Tržačanka Vojka Šmuc je padla leta 1944 v bitki za Knin. Pred pridružitvijo partizanom je bila med letoma 1942 in 1943 v konfinaciji v južni Italiji, od koder so se ohranila njena pisma družini v Trst.

V Terranovi di Pollino v Bazilikati je spoznala italijanskega antifašista in konfiniranca Giulia Checchinija. Po njegovi premestitvi v Pietrapertoso leta 1943 mu je še naprej pisala; ta pisma so bila odkrita šele nedavno.

&nbsp;

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Današnja Slovenska ulica v Murski Soboti na razglednicah in fotografijah v svojih preimenovanjih konec 19. in v 20. stoletju</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/danasnja-slovenska-ulica-v-murski-soboti-na-razglednicah-in-fotografijah-v-svojih-preimenovanjih-konec-19-in-v-20-stoletju/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 12:26:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415750</guid>
		<description><![CDATA[Po poročanju časnika Muraszombat és Vidéke iz septembra 1887 je med ostalimi ulicami takratna Glavna ulica v Murski Soboti v obdobju  Avstro-Ogrske monarhije dobila madžarski naziv in sicer Fő-utcza in je potekala od križišča pri hiši odvetnika Geze Pinterja (tu danes stoji sodišče), do hiše Hartner Karolya (to je bila kotna zgradba oz. Hartnerjev kükel na mestu katere je danes stanovanjski blok), na križišču s sedanjo Lendavsko ulico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na delo v ljubljanski tovarni koles Rog</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitalne-zbirke/spomini-na-delo-v-ljubljanski-tovarni-koles-rog/</link>
		<pubDate>Fri, 22 May 2026 16:05:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415006</guid>
		<description><![CDATA[Digitalna zbirka ohranja in predstavlja osebne zgodbe, pričevanja in fotografske utrinke nekdanjih zaposlenih ljubljanske tovarne koles Rog, ene najbolj prepoznavnih ljubljanskih industrijskih zgodb 20. stoletja. Tovarna Rog se je po drugi svetovni vojni uveljavila kot največja proizvajalka koles v nekdanji skupni državi. Rogova kolesa so bila priljubljena zaradi kakovostne izdelave in cenovne dostopnosti, med najbolj popularne modele pa štejemo zložljivo kolo pony, ki je bilo proizvajano v več različicah tako za domači trg kot tudi za izvoz.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
