<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>Bedeutende Persönlichkeiten &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/de/sammlungs-kategorie/bedeutende-persoenlichkeiten/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/de/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Thu, 19 Nov 2026 10:37:39 +0000</lastBuildDate>
	<language>de</language>
	

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>Bedeutende Persönlichkeiten &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/de/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Večplastni lik Srečka Vilharja: človek, ki je zaznamoval koprsko knjižnico</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/vecplastni-lik-srecka-vilharja-clovek-ki-je-zaznamoval-koprsko-knjiznico/</link>
		<pubDate>Thu, 19 Nov 2026 11:37:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=421007</guid>
		<description><![CDATA[Domoznanski večer 8. maja 2025 v Knjižnici Koper je osvetlil življenje Srečka Vilharja (1907–1976), borca proti fašizmu, učitelja, publicista in bibliotekarja, ki je pomembno zaznamoval razvoj koprske knjižnice ter primorskega domoznanstva.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Frančiškov Koper: od blaženega Monalda do danes (1226–2026)</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/franciskov-koper-od-blazenega-monalda-do-danes-1226-2026/</link>
		<pubDate>Thu, 12 Nov 2026 11:55:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=420401</guid>
		<description><![CDATA[Ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega je 6. novembra 2026 v Kopru potekal kulturno-zgodovinski večer o petih frančiškanskih skupnostih, srednjeveških poslikavah, knjižni dediščini in novi jubilejni publikaciji.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Aleja velikih v Gornji Radgoni</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/aleja-velikih-v-gornji-radgoni/</link>
		<pubDate>Tue, 10 Nov 2026 13:20:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=420248</guid>
		<description><![CDATA[Aleja velikih v Gornji Radgoni se nahaja na Maistrovem trgu, v neposredni bližini muzeja Špital pod cerkvijo sv. Petra. Leta 2006 so tam na pobudo domačina Dušana Zagorca želeli počastiti izobražence in intelektualce z območja Gornje Radgone, ki so postali prepoznavni v Sloveniji in svetu. Gre za ljudi, ki so nosilci družbenega razvoja, kulture, znanosti in gospodarstva. Počastitev teh osebnosti predstavljajo njihovi v bron uliti doprsni kipi.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>O plemenitih navadah in svobodnem študiju mladostnikov</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/o-plemenitih-navadah-in-svobodnem-studiju-mladostnikov/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 09:44:27 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=420067</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2025 je v Knjižnici Koper izšel prvi celoviti slovenski prevod Vergerijevega traktata O plemenitih navadah. Zbirka predstavlja izdajo, domoznanski večer leta 2026, vsebino dela in filozofski razmislek o humanistični vzgoji.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mednarodni Santorijev večer v Kopru: Človek, ki je medicino naučil meriti</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/mednarodni-santorijev-vecer-v-kopru-clovek-ki-je-medicino-naucil-meriti/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 09:35:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=419972</guid>
		<description><![CDATA[V Stari lekarni Pretorske palače v Kopru je 24. septembra 2026 potekal mednarodni Santorijev večer, posvečen pionirju eksperimentalne medicine Santoriu Santoriu (1561–1636) in 400-letnici izdaje njegovih komentarjev k Avicenovemu Kanonu medicine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Frančiškanski pater Marijan (Anton) Valenčak (1913–2000) iz Velenja</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/franciskanski-pater-marijan-anton-valencak-1913-2000-iz-velenja/</link>
		<pubDate>Thu, 29 Oct 2026 10:01:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=419866</guid>
		<description><![CDATA[Pater Marijan Valenčak OFM, s krstnim imenom Anton, se je rodil 7. avgusta 1913 v Velenju očetu Antonu in materi Mariji, rojeni Lager. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s frančiškanskim redom, Ljubljano in cerkvijo Marijinega oznanjenja na Tromostovju, prve korake na življenjski in duhovniški poti pa je naredil v domačem Velenju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Grad Boštanj pri Grosupljem</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/grad-bostanj-pri-grosupljem/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Oct 2026 15:56:38 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418895</guid>
		<description><![CDATA[Grad Boštanj oziroma njegovi ostanki stojijo na vzpetini nad severnim robom Radenskega polja v občini Grosuplje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Srečanja mladih bralcev z literarnimi ustvarjalci</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/srecanja-mladih-bralcev-z-literarnimi-ustvarjalci/</link>
		<pubDate>Tue, 20 Oct 2026 18:23:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=419385</guid>
		<description><![CDATA[Splošne knjižnice so prostor, ki vzpostavljajo pozitiven odnos do branja, literature in raziskovanja korenin. Literarna srečanja z ustvarjalci so navdih tako za obiskovalce, zaposlene v knjižnici kot tudi za gosta. Neposreden stik s pisateljem, pesnikom, ilustratorjem pomeni navdihujočo izkušnjo. S svojimi nastopi odpirajo mladim nove dimenzije v svet knjig, umetnosti in domišljije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Franc Ksaver Meško in njegovo dopisovanje in stiki s sorodniki</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/franc-ksaver-mesko-in-njegovo-dopisovanje-in-stiki-s-sorodniki/</link>
		<pubDate>Wed, 30 Sep 2026 15:05:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417897</guid>
		<description><![CDATA[Franc Ksaver Meško je s svojim delom in osebnostjo sooblikoval slovenski literarni prostor do sredine 60. let 20. stoletja. S pesniškim in pripovednim opusom ter duhovniškim delovanjem se je znal prilagoditi okolju, v katerem je živel in deloval. Meškova pripoved je svojevrsten preplet raznovrstnih čustvenih razpoloženj, kar je razbrati tudi iz njegovih pisem sorodnikom in znancem, s katerimi je tako ohranjal stike. Rodno Prlekijo je nosil v srcu kot kraj, kjer si človek spočije dušo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trzin z okolico skozi objektiv Petra Nagliča</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/trzin-z-okolico-skozi-objektiv-petra-naglica/</link>
		<pubDate>Mon, 28 Sep 2026 10:00:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417208</guid>
		<description><![CDATA[Peter Naglič je bil ščetkarski mojster, tovarnar, romar, planinec, človekoljub in predvsem predan ljubiteljski fotograf. Prihajal je iz Šmarce pri Kamniku. S svojo vsestransko dejavnostjo, delom in odprtim srcem je zaznamoval življenje pod homškim hribom. Fotoaparat, ki je bil njegov zvesti spremljevalec, mu je namenil vlogo fotografa in kronista dogodkov. Najprej na steklenih ploščah, pozneje na filmu, ki ga je tudi sam tehnično obdeloval, je beležil ljudi, prireditve in vsakdan svojega časa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Lokalna glasila osrednjeslovenske regije</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/lokalna-glasila-osrednjeslovenske-regije-2/</link>
		<pubDate>Thu, 24 Sep 2026 12:54:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418563</guid>
		<description><![CDATA[Lokalna občinska glasila in glasila krajevnih skupnosti so pomemben vir informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Prebivalce obveščajo o aktualnih dogodkih, delovanju občine in projektih ter hkrati krepijo povezanost skupnosti. Predstavljajo tudi dragocen zapis lokalnega življenja in pomemben del zgodovinskega spomina kraja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Alojz Dravec</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/alojz-dravec-2/</link>
		<pubDate>Thu, 24 Sep 2026 09:15:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=418717</guid>
		<description><![CDATA[Alojz Dravec (1886–1915) je bil porabski Slovenec, izseljenec, šolnik, delovodja, organizator verskega in kulturnega življenja, sodelavec slovenskega tiska ter zapisovalec domačih šeg in verovanj. Njegovo kratko življenje ga je vodilo iz Slovenske vesi v ameriški South Bethlehem, nato nazaj v okolico Monoštra in nazadnje na bojišče prve svetovne vojne. Najobsežnejši del njegove pisne zapuščine je rokopis Národna vera i navade v vési iz leta 1913.1]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Suhorski križkraži</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/suhorski-krizkrazi/</link>
		<pubDate>Tue, 01 Sep 2026 13:57:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417383</guid>
		<description><![CDATA[Suhorje je vas na robu Brkinov. Danes šteje sedemdeset prebivalcev, ob koncu 19. stoletja pa je v njej živelo kar tristo dvajset ljudi. Za svojo otročad so skupaj s sosednjim Ostrožnim Brdom imeli celo šolo – enorazrednico s kar tremi oddelki. Šola je premogla tudi stanovanje, zato vas ni bila nikoli brez učitelja. Celih trinajst let je na Suhorju poučeval Anton Pegan. Rojen je bil v Vipavi, na Suhorje pa je prišel s Planine nad Ajdovščino. Bil je izjemno razgledan in ljubiteljski etnolog. Že kot dijak goriške gimnazije je zbiral narodno blago, kasneje pa se je začel ukvarjati s starimi pisavami. Zanimal se je za stare Etruščane, sumerske klinopise, hieroglife starih Egipčanov, starogrško pisavo pa je znal celo uporabljati. Prepričan je bil, da so morali imeti neke vrste pisavo tudi naši predniki, stari Slovani. Njene morebitne ostanke je iskal vsepovsod, prebral pa je tudi ogromno takrat dosegljive strokovne literature.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Razstava Kosovel v pesmi in sliki</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/razstava-kosovel-v-pesmi-in-sliki/</link>
		<pubDate>Thu, 13 Aug 2026 11:10:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417449</guid>
		<description><![CDATA[V Kosovelovem letu 2026 je Kosovelova knjižnica Sežana gostila razstavo Kosovel v pesmi in sliki članov Foto kluba Žarek Sežana.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vida Lorger &#8211; učiteljica, dobrotnica in kulturna ustvarjalka</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/vida-lorger-uciteljica-dobrotnica-in-kulturna-ustvarjalka/</link>
		<pubDate>Wed, 12 Aug 2026 13:08:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416949</guid>
		<description><![CDATA[Gospo Vido Lorger, rojeno Mulej, sem spoznala leta 1974, ko sem pri njej najela stanovanje. Spominjam se je kot omikane, prijazne in urejene gospe, ki je tudi v poznih letih ostala dejavna, vedoželjna in polna življenjske energije. Čeprav je vse življenje nekoliko ostajala v senci svojega moža, zdravnika dr. Viktorja Lorgerja, in svaka, arheologa dr. Frana Lorgerja, je s svojim delom, značajem in predanostjo pustila pomembno sled v življenju Šmarja pri Jelšah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Naša Zofka</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/nasa-zofka/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Jul 2026 12:49:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414882</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici smo ob stoletnici smrti Zofke Kveder (1878–1926), prve slovenske klasikinje, kot jo je imenoval akademik dr. France Bernik, pripravili digitalno zbirko in razstavo o njenem življenju in ustvarjanju, ki zajema obdobje od preloma stoletij (iz 19. v 20. st.) do leta 1926. Naslov izhaja iz nagovora, s katerim so se na Kvedrovo obračali številni sodelavci in sodelavke, ko so ji kot urednici revije Domači prijatelj pošiljali svoja besedila.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Oroslav Caf: življenjska pot, njegova osebnost in kraji, ki so ga zaznamovali</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/oroslav-caf-zivljenjska-pot-njegova-osebnost-in-kraji-ki-so-ga-zaznamovali/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 09:05:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414215</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2024 je minilo 210 let od rojstva in 150 let od smrti Oroslava Cafa, duhovnika, jezikoslovca, zbiratelja ljudskih pesmi, ki je del svoje življenjske poti preživel tudi na Ptuju. V prispevku je orisana njegova življenjska pot, posebna pozornost je namenjena krajem, ki so ga zaznamovali ter njegovemu odnosu do slovenskega jezika in osebnostnim lastnostim, ki so pomembno vplivale, da se kot jezikoslovec v naši kulturni krajini ni uspel uveljaviti. Pomembno ga je opredeljevala razdvojenost, po poklicu je bil namreč duhovnik, po svoji notranji usmerjenosti pa jezikoslovec samouk, z obsežnim znanjem številnih jezikov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>80 let Evgena Cara</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/80-let-evgena-cara/</link>
		<pubDate>Tue, 17 Mar 2026 13:35:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412962</guid>
		<description><![CDATA[Evgen Car, gledališki in filmski igralec ter pisec, se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Večino poklicnega življenja je preživel na slovenskih gledaliških odrih, najdlje v Mestnem gledališču ljubljanskem, vendar je ostal tesno povezan s Prekmurjem. Dobrovnik, domača govorica, kmečki svet in dvojezično okolje ob Muri se vračajo tudi v njegovih avtorskih delih. Car ni le igralec, ki je iz Prekmurja odšel v slovensko gledališče. Je tudi ustvarjalec, ki je del domačega okolja prinesel na oder, v knjige in v javni spomin.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Albin Kolb in smuči BEKA: od mednarodnih priznanj do usode vizionarja, ki ni poznal meja</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/albin-kolb-in-smuci-beka/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Mar 2026 14:56:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411592</guid>
		<description><![CDATA[Albin Kolb, za domače Bine, se je rodil 21. februarja 1903 v Polhovem Gradcu, v družini žandarmerijskega postajevodje Egidija Kolba iz Mokronoga in pisarniške uradnice Marije Nagode iz Ljubljane, odraščal pa je ob dve leti starejšem bratu Vekoslavu (Alojz) in mlajši sestri Mariji (Mimi).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Matija Murko ‒ slavist, literarni in kulturni zgodovinar ter etnolog</title>
		<link>https://www.kamra.si/de/digitale-sammlungen/matija-murko-slavist-literarni-zgodovinar-in-etnolog/</link>
		<pubDate>Sun, 08 Feb 2026 08:00:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410859</guid>
		<description><![CDATA[Matija Murko (10. 2. 1861, Drstelja – 11. 2. 1952, Praga) je bil široko delujoč slavist, filolog, literarni in kulturni zgodovinar ter etnolog, priznan in cenjen znanstvenik evropskega formata.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
