Ohranjeni izvodi prve izdaje Slave vojvodine Kranjske še vedno predstavljajo raziskovalni izziv, posebno na področju materialne podobe in tehničnega nastanka. Jedert Vodopivec Tomažič nam bo v torek, 24. februarja, ob 12.00, v dvorani Slovanske knjižnice predstavila, kako so z analizo 69 ohranjenih izvodov preučevali vezavo, vrste papirja, vodne znake, itd. Ob predavanju bodo na ogled izvodi Slave iz Slovanske knjižnice, Biblioteke SAZU, Knjižnice Narodnega muzeja Slovenije ter izvod iz gradu Ravne pri Pivki.
Slava vojvodine Kranjske, to nam vsem znano obsežno in kompleksno enciklopedično delo Janeza Vajkarda Valvasorja (1641 – 1693), je za Slovenijo in del zahodne Hrvaške z Istro pomemben vir zelo različnih informacij. Delo je nastalo v nemščini in je bilo tiskano pri tiskarni Moritz Endter v Nürnbergu leta 1689. Ohranjeni izvodi prve izdaje nudijo še vedno precej raziskovalnih izzivov. Posebej neraziskano je zagotovo področje, ki je vezano na materialno podobo in tehnično ozadje nastanka tega obsežnega dela.
Povod za raziskavo je bil konservatorsko-restavratorski poseg na izvodu Biblioteke SAZU. Z raziskavo literature in s pregledom 69 ohranjenih izvodov (52 v Sloveniji, 9 v Italiji (Trst Gorica), 6 na Hrvaškem (Reka, Pulj, Zagreb), 2 v Budimpešti in 2 v Nürnbergu) so bile proučene sočasne vezave, uporabljene vrste papirja, vodni znaki ter vzroki za pojav porjavitev v papirju, kar odpira nova spoznanja o nastanku in ohranjenosti tega pomembnega dela.
Na predavanju bodo podane glavne ugotovitve in razlogi, zakaj je temu tako. Več pa je predstavljeno v istoimenskem članku.
Red. prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič, univ. dipl. ing. kemije, je bila od leta 1980 zaposlena v Arhivu Republike Slovenije, od leta 1990 do upokojitve 2019 tudi kot vodja Centra za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine. Strokovno in znanstveno deluje v različnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenjih. Vključena je v proces visokošolskega izobraževanja na področju zaščite in restavriranja arhivskega, knjižničnega in grafičnega gradiva na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za arhivistiko Univerze Alma Mater Europaea Maribor. Je tudi prejemnica nagrade Društva restavratorjev Slovenije za življenjsko delo (2009) področju konserviranja in restavriranja pisne in grafične dediščine, Trubarjevega priznanja (2018) ter častna članica Arhivskega društva Slovenije (2024).
