Gorenjski muzej od 6. maja 2009 gostuje v Beljaku, v tamkajšnjem Mestnem muzeju (Museum der Stadt Villach), z odmevno razstavo ”Zlata doba”. Glede na dejstvo, da sta Kranj in Beljak pobrateni mesti, nam je to gostovanje še v večjo čast. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2009.
Razstava ”Zlata doba Karnija ” je v Gorenjskem muzeju nastala leta 2005 ob odkritju izjemnih arheoloških najdb na poznoantičnem, svetovno znanem grobišču Lajh v Kranju. Po odmevnem gostovanju ”Zlata doba Karnija” v Ljubljani, Celju in Zagrebu, je Gorenjski muzej dobil ugledno povabilo k sodelovanju iz Muzeja mesta Beljaka (Avstrija) in tako je prišlo do skupne arheološke razstave ”Zlata doba”. Ob tem je prišlo tudi do izjemnega sodelovanja s Prirodoslovnim muzejem z Dunaja (Naturhistorisches Museum Wien), ki je v namen razstave posodil tiste eksponate, ki so jih v Kranju izkopali na začetku 20. stoletja in se hranijo na Dunaju. Razstava je dopolnjena tudi z arheološkimi predmeti s Koroške, iz istega časa, časa preseljevanja ljudstev oz. zgodnjega srednjega veka.
Večino razstavljenega nakita so nosile ženske, nekaj pa je tudi primerov moškega naglavnega nakita. Celotna razstava v Muzeju mesta Beljaka je prava paša za oči, lično oblikovan nakit pa je star približno 1500 let.
In še o razstavi ”Zlata doba Karnija”
Konec 19. in začetku 20. stoletja je bilo v Lajhu na grobišču tik nad sotočjem Kokre in Save odkopanih okoli 700 grobov. Nekateri izmed njih so bili izjemno bogati, z zlatim in srebrnim nakitom in nekateri tudi z orožjem. Predmete hranita Narodni muzej v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju, nekaj pa se jih je porazgubilo po privatnih zbirkah.
Grobovi so skeletni in v njih odkriti predmeti sodijo k nakitu ali vojaški opremi pokopanih prebivalcev Karnija. Umrle so pokopavali slovesno opravljene, bogatejše ženske z nakitom in torbico s priborom. Vojščake so položili v grob z orožjem in rokodelce z orodjem. Večina v grobovih odkritih predmetov je iz poznega 5. in 6. stoletja po Kr., iz časa razkroja rimske države in dobe preseljevanja ljudstev. Tedaj je na področju današnjega Kranja zrasla pomembna vojaška postojanka z germansko najemniško vojsko, Karnij. Najdbe predmetov v grobovih Lajha, ki so pripadali značilnim nošam germanskih ljudstev, so nedvomno potrjevale prisotnost Gotov, Turingov, Gepidov, Alamanov in Langobardov. Prisotnost Frankov pa je bila vse do odkritja kopja in oklepov na Knedlovem vrtu negotova. Najdba kopja in kar dveh oklepov v istem prostoru potrjuje navzočnost frankovske vojske v Karniju v sredini 6. stoletja.
Presenetljivost novih odkritij v Lajhu ni bilo le bogastvo pridatkov in nakita v posameznih grobovih, temveč tudi način njihove uporabe. Kombinacija dveh brošk na prsih, dveh sponk v višini bokov, številne steklene jagode vzdolž krila, kakor tudi značilna srebrna zapestnica in osebni pribor, ki je bil shranjen v usnjeni torbici na pasu, nedvoumno izpričujejo alamansko pripadnost pokopane. Tovrstna noša je v celoti opazna v bogatem grobu št. 2, odkritem leta 2004, in deloma v ostalih.
Oblika, okras, barva in žlahtnost materiala iz katerega je bil nakit izdelan, so imeli globok simboličen pomen. Pod pasom obešene jagode in razni predmeti so zagotavljali srečo in varstvo pred zlimi duhovi. Spet drugi, kot npr. pisalo, pa so govorili o omikanosti umrle, a tudi o njenem visokem družbenem izvoru.
(Besedilo je povzeto po publikaciji Verena Perko: Zlata doba Karnija: arheološka raziskovanja ZVKDS OE Kranj v Lajhu leta 2004 in 2005. Kranj, 2006).
Večino razstavljenega nakita so nosile ženske, nekaj pa je tudi primerov moškega naglavnega nakita. Celotna razstava v Muzeju mesta Beljaka je prava paša za oči, lično oblikovan nakit pa je star približno 1500 let.
In še o razstavi ”Zlata doba Karnija”
Konec 19. in začetku 20. stoletja je bilo v Lajhu na grobišču tik nad sotočjem Kokre in Save odkopanih okoli 700 grobov. Nekateri izmed njih so bili izjemno bogati, z zlatim in srebrnim nakitom in nekateri tudi z orožjem. Predmete hranita Narodni muzej v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju, nekaj pa se jih je porazgubilo po privatnih zbirkah.
Grobovi so skeletni in v njih odkriti predmeti sodijo k nakitu ali vojaški opremi pokopanih prebivalcev Karnija. Umrle so pokopavali slovesno opravljene, bogatejše ženske z nakitom in torbico s priborom. Vojščake so položili v grob z orožjem in rokodelce z orodjem. Večina v grobovih odkritih predmetov je iz poznega 5. in 6. stoletja po Kr., iz časa razkroja rimske države in dobe preseljevanja ljudstev. Tedaj je na področju današnjega Kranja zrasla pomembna vojaška postojanka z germansko najemniško vojsko, Karnij. Najdbe predmetov v grobovih Lajha, ki so pripadali značilnim nošam germanskih ljudstev, so nedvomno potrjevale prisotnost Gotov, Turingov, Gepidov, Alamanov in Langobardov. Prisotnost Frankov pa je bila vse do odkritja kopja in oklepov na Knedlovem vrtu negotova. Najdba kopja in kar dveh oklepov v istem prostoru potrjuje navzočnost frankovske vojske v Karniju v sredini 6. stoletja.
Presenetljivost novih odkritij v Lajhu ni bilo le bogastvo pridatkov in nakita v posameznih grobovih, temveč tudi način njihove uporabe. Kombinacija dveh brošk na prsih, dveh sponk v višini bokov, številne steklene jagode vzdolž krila, kakor tudi značilna srebrna zapestnica in osebni pribor, ki je bil shranjen v usnjeni torbici na pasu, nedvoumno izpričujejo alamansko pripadnost pokopane. Tovrstna noša je v celoti opazna v bogatem grobu št. 2, odkritem leta 2004, in deloma v ostalih.
Oblika, okras, barva in žlahtnost materiala iz katerega je bil nakit izdelan, so imeli globok simboličen pomen. Pod pasom obešene jagode in razni predmeti so zagotavljali srečo in varstvo pred zlimi duhovi. Spet drugi, kot npr. pisalo, pa so govorili o omikanosti umrle, a tudi o njenem visokem družbenem izvoru.
(Besedilo je povzeto po publikaciji Verena Perko: Zlata doba Karnija: arheološka raziskovanja ZVKDS OE Kranj v Lajhu leta 2004 in 2005. Kranj, 2006).
