Bogastvo koroške pisne dediščine se skriva tudi v številnih ohranjenih rokopisnih zapisih in prepisih, v veliki meri neznanih avtorjev, preprostih kmetov in obrtnikov, ki so se naučili branja in pisanja. Te dragocene drobce povezuje med seboj literarni fenomen bukovništva in samorastništva, ki je tako značilen za Koroško in priča o njeni odpornosti. Bukovništvo, ki ima svoje korenine v 16. stoletju med slovenskimi protestantskimi pisci v okolici Podkloštra (Arnoldstein), je koroško-slovenska posebnost, ki je drugi narodi ne poznajo.
Na zadnjem tematskem večeru ‘iz zakladnice koroške kulturne dediščine’, ki smo ga pripravili v Koroški osrednji knjižnici, 16. maja 2018, smo v prostor in čas postavili literarni pojav bukovništva (mag. Irena Oder) ter razstavili nekaj rokopisnih biserov bukovniške tradicije, ki jih hrani Koroška osrednja knjižnica (Simona Šuler Pandev in Simona Vončina).
Osrednja gostja večera je bila ga. Milena Čik Pipp iz Ziljske Bistrice. Prebrala je nekaj drobtinic iz rokopisne zapuščine svoje pratete Jerice Melchior, roj. Pip, ki je na pobudo dr. Julija Felaherja pisala o svojem življenju, ljudeh in še znanih običajih in delu v Ziljski dolini.
Ga. Margareta Jukič pa je za konec povzela zanimivo zgodbo o zbiranju gradiva ob nastajanju obsežne monografije o strojanskem bukovniku, pesniku Blažu Mavrelu.
V okviru projekta ‘Na hribu grad, v gradu zaklad – Odpiramo dveri zakladnice koroške kulturne dediščine’ se je od meseca januarja zvrstilo šest večerov pripovedi in glasbe, vezanih na zgodovino in kulturno izročilo Mežiške doline. V okviru projekta je Koroška osrednja knjižnica skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem spodbujala k večji prepoznavnosti in trženju bogate kulturne dediščine, popularizaciji posebnih zbirk knjižnice in muzeja, ohranjanju kulturne, etnološke in tehniške dediščine ter večji prepoznavnosti kulturnih in naravnih danosti Mežiške doline. Projekt je bil finančno podprt iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pod okrilje LAS Mežiške doline.
