Slovanska knjižnica vabi ljubitelje slovanske literature v četrtek, 4. 5. 2017, ob 17. uri v preddverje knjižnice na odprtje razstave slovaške književnosti v slovenskih prevodih. Razstavo bo odprla njena ekselenca Eva Ponomarenková, veleposlanica Slovaške republike. Ob 17.30. uri bo v kletni dvorani pogovor o najbolj poznanem prevajalcu iz slovaščine Viktorju Smoleju.
Razstava ponuja vpogled v sprejemanje slovaške književnosti skozi 20. stoletje, še posebej pa vabi k branju prevodov slovaške književnosti, ki so pri nas izšli v zadnjih dveh desetletjih. Njihovo število in odmevnost pričata o dobri kondiciji prevajalcev in zainteresiranosti domačih založb. Živahna medkulturna izmenjava obljublja tesne kulturne stike med Slovenci in Slovaki tudi v 21. stoletju.
Avtorji razstave so Špela Sevšek Šramel, Diana Pungeršič in Andrej Rozman. Razstava bo na ogled do 13. maja 2017.
V zadnjih sto letih ima slovaška književnost svoje vidno mesto tudi v slovenskem prostoru, za kar gre zasluga predvsem prevajalcem in medkulturnim posrednikom. Že med obema vojnama so intenzivne stike med obema kulturama gojili Viktor Smolej, Tine Debeljak, France Stelè in Avgusta Smolej, ki so s svojim predanim delom ne le postavili zgled medkulturnega sodelovanja, temveč tudi tlakovali pot svojim naslednikom.
Viktor Smolej (1910–1992) je bil osrednji prevajalec slovaške književnosti pri nas. Zaslužen je za ustanovitev lektorata slovaščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1947. Prevajal je slovaško prozo 20. stoletja, denimo M. Kukučina, F. Švantnerja, F. Hečka, J. Jesenskega idr. Prevajal je tudi češko in lužiškosrbsko književnost, znanstveno se je posvečal zgodovini slovenske književnosti. Uredil je zbrana dela F. Meška, je avtor slovenskega dramskega leksikona, slovenskega gledališkega leksikona. Izdal je prvi slovensko-slovaški in slovaško-slovenski slovar. V. Smolej velja za osrednjega slovakista in prevajalca slovaške književnosti pri nas.
Festival Vilenica
Mednarodno pisateljsko srečanje Vilenica je imelo v slovenskem in širšem evropskem prostoru vse od svojih začetkov sredi osemdesetih letih pomembno vlogo pri medkulturnem povezovanju in prevajanju t. i. srednjeevropskih avtorjev in avtoric. Med osrednjimi predstavniki je še danes slovaška književnost. Profesor doktor Andrej Rozman je kot član žirije v dvajsetih letih na festival pripeljal več kot trideset slovaških pesnikov in pisateljev, in tako marsikateremu omogočil prevod tudi v druge tuje jezike. Slovaškega avtorja najdemo tudi med dobitniki nagrade vilenica, leta 1997 jo je prejel Pavel Vilikovský, danes osrednje ime sodobne slovaške književnosti.
Prevodi med letoma 1997 in 2017
V zadnjih dvajsetih letih je na slovenskih knjižnih policah slovaška književnost prisotna v vsej svoji zvrstni, žanrski in poetični raznolikosti. Prevodi izhajajo pri domala vseh slovenskih založbah, mesto enega prevajalca pa je zamenjala generacijsko raznolika skupina prevajalcev. Na našem knjižnem trgu ob romanih niso več redkost niti slovaška kratka zgodba, pesniška zbirka ali drama.
