Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski muzej Celje in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu vas vabijo na odprtje razstave ABC – Arhivska Barbara Celjska v Zagrebu, ki bo v petek, 8. decembra 2019, ob 16. 30 v Državnem arhivu u Zagrebu.
Razstava je nastala v sodelovanju Zgodovinskega arhiva Celje in Pokrajinskega muzeja Celje. Predstavlja reprodukcijske listine in dokumente, ki pričajo o življenjski poti Barbare Celjske in ki jih hranijo v Madžarskem državni arhivu, Arhiv Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Hrvaškem državnem arhivu, Državnih arhivih v Zagrebu in Varaždinu ter Arhivu Republike Slovenije. Razstavljene listine prikazujejo Barbaro Celjsko kot soprogo in sovladarico cesarja Sigismunda Luksemburškega, v glavnem pa kot zemljiško gospodarico, ki nastopa kot razsodnica v zemljiških sporih fevdalcev in zaščitnica pravnega reda. Avtor razstave je dr. Aleksander Žižek.
Razstava je spremni dogodek ob okrogli mizi in “Čarovnice in emancipiranke: od Barbare Celjske i Veronike Deseniške do danes”, ki jo organizira Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu ob mednarodnem dnevu žena Knjižnici i čitaonici Bogdana Ogrizovića Preradovićevi 5 v Zagrebu v petek, 8. marca ob 18. uri.
Barbara Celjska, na Hrvaškem znana tudi kot Črna kraljica, je bila češka, ogrska in nemška kraljica ter s tem vladarica tudi naših dežel. Bila je pametna, politično spretna in ena redkih žensk v Evropi tistega časa s tako močjo in vplivom. Njena svakinja, Veronika Deseniška, je bila v nasprotju s tem predvsem “objekt poželenja”. Njena tragična ljubezenska zgodba s Friderikom II Celjskim je osnova številnim mitom in literarnim delom tako v hrvaškem kot v slovenskem kulturnem prostoru.
Kar jima je skupno je “čarovništvo”. Veroniki so sodili kot čarovnici (in jo oprostili), Barbaro so proti koncu njenega življenja (ko se je na Mělniku ukvarjala z alkimijo) smatrali za coprnico (v hrvaškem mitu o Črni kraljici je magične sposobnosti dobila že v svoji mladosti).
Kaj nam njeni zgodbi povesta za današnji čas? So ženske, ki izstopajo, še vedno predvsem bodisi emancipirane, bodisi objekt poželenja? Zakaj se jim vse prepogosto pripiše, da so “čarovnice”? Na ta in druga vprašanja bomo poskušali odgovoriti na okrogli mizi. Mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje bo predstavil Barbaro Celjsko in Veroniko Deseniško, o emancipaciji žensk na Hrvaškem bo govorila zgodovinarka mag. Martina Findrik, o izzivih položaja žensk v Sloveniji pa veleposlanica dr. Smiljana Knez. Dogodek bo povezovala prof. dr. Nadežda Čačinovič.
