Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. maja 1758 je Šmarju pri Jelšah umrl Matej Vrečer, duhovnik, matematik in urar. Rojen 1702 v Šentjanžu nad Štorami
Rodil se je v številni družini na kmetiji imenovani Vrečarija v Šentjanžu nad Štorami. Kot dvanajstleten deček je obiskoval latinsko šolo v Rušah, šolanje pa nadaljeval na jezuitski univerzi v Gradcu. Tam je tri leta obiskoval filozofsko smer in postal doktor svobodnih umetnosti in filozofije. Kasneje je opravil krajši bogoslovni kurz, s katerim je pridobil naziv Casista. Nadaljeval je s študijem bogoslovja, po katerem je pridobil še naslov doktorja bogoslovja. Leta 1726 je bil v Vidmu posvečen v mašnika. Najprej je služboval v Novem Mestu, nato nekaj let v Šentjurju pri Celju, leta 1734 je nastopil službo župnika v Zibiki. Od leta 1737 in vse do svoje smrti 1758 pa je služboval v Šmarju pri Jelšah.
Bil je eden najboljših matematikov na Štajerskem in mojster urarstva, kar izvemo iz napisa na njegovem nagrobniku v šmarski župnijski cerkvi. Z izdelovanjem ur se je proslavil po vsej Štajerski, posebej s tistimi, ki jih je izdeloval za observatorij graške univerze. Izdeloval je predvsem prenosne sončne ure. Ena od njih, izdelana leta 1754, je ohranjena v Muzeju urarstva v Wuppertalu v Nemčiji. Gotovo je tudi avtor številnih sončnih ur na južnih stenah štajerskih cerkva ter sončne ure na hiši domačije pri Vrečerjevih. Kot eden najpremožnejših župnikov v tistem času je bil tudi spreten gospodar. V vsaki stvari je našel priložnost za zaslužek in kopičenje premoženja. Poleg izdelovanja ur si je denar prislužil še s pridelovanjem vina, usnjarno v Lembergu pri Šmarju in oljarno v Kranjčici. Njegova strast je bil lov, razvada pa pitje kave in njuhanje tobaka.
Dr. Matej Vrečer je že prvo leto službovanja v Šmarju pri Jelšah začel z obnovo cerkve sv. Roka. Cerkev so s štukaturami okrasili kvalitetni bavarski štukaterji, s freskami pa freskanta Jožef Weittenhiller in Jožef Anton Lerchinger ter ustvarili eno najlepših baročnih sakralnih notranjščin na Slovenskem. Omenjeni mojstri so sodelovali tudi pri gradnji baročne Kalvarije s prizori Kristusovega trpljenja, ki je bila zgrajena med leti 1743 in 1753 in poteka od župnijske cerkve Marije Vnebovzete do podružnične cerkve sv. Roka na hribu nad Šmarjem. Velja za eno najučinkovitejših baročnih scenskih postavitev, kar jih premore Štajerska. V svojem testamentu je dr. Matej Vrečer zapustil ogromno denarja za obnovo šmarskih cerkva in Kalvarije in prav zaradi njegovega gospodarnega odnosa se nam je do danes ohranil eden najkvalitetnejših spomenikov baročne celostne umetnosti.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vrecer-matej/
Avtorica gesla: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
