21. decembra 2003 otvoritev celjske dvorane Zlatorog

Celje PL: Perić, Vugrinec 9, Rutenka 8, Kokšarov 6, Kozlina 4, Brumen 4, Milosavljević 2, Gorenšek 1, Bajram, Bilbija, Mikanovič, Oštir, Stopar, Lorger.

Še petnajst minut po drugi tekmi je predsednik Ademar Leóna sedel na VIP-tribuni v dvorani Zlatorog in se držal za glavo. Ni mogel verjeti …!

Na prvo tekmo v španski León, v soboto 13.12.2003, je celjske rokometaše pospremila številna delegacija s celjskim županom in vodstvom Pivovarne Laško na čelu. Vsi so upali na ugoden rezultat, ki je, po dosedanjih tekmah s tem nasprotnikom, govoril v prid Celjanov. In vsi so želeli čim lepšo otvoritev nove lepotice dvorane Zlatorog, zato so bili po koncu tekme in porazu s trinajstimi goli razlike (38:25) razočarani in obupani. Največji pesimisti so hoteli drugo tekmo organizirati kar v stari dvorani Golovec, a je na koncu vendarle prevladal razum. In splačalo se je! Nabito polna dvorana Zlatorog z okoli 5.500 gledalci je, v nedeljo 21.12.2003, doživela nepozabno otvoritev, ki jo je le malokdo od prisotnih pričakoval in, ki je vsi ljubitelji celjskega rokometa ne bodo nikoli pozabili. Ko je pri rezultatu 34:21, ki je vodil Celjane v 1/4-finale Lige prvakov, levo krilo Špancev Juan Garcia nekaj sekund pred koncem tekme pobegnil v kontro in se sam znašel pred Perićevim golom, je vsem v dvorani zastal dih. A je žoga s Perićevo pomočjo zadela spodnji zunanji del mreže – in začelo se je prvo slavje nepozabne in do sedaj najuspešnejše sezone 2003/04 v skoraj osemdesetletni zgodovini celjskega rokometa, ko so celjski rokometaši osvojili naslov evropskih klubskih prvakov in prestižni evropski superpokal.

O tej tekmi je, dne 25.3.2023, poročal tudi ljubljanski Dnevnik (novinar Miha Štamcar) in jo med desetimi največjimi športnimi preobrati v naši regiji uvrstil na prvo mesto:

Celje – Ademar León, 2003

Največji preobrat v slovenskem športu se je gotovo zgodil v Celju, ko so domači rokometaši v osmini finala izločili španski Ademar León. Po prvi tekmi so pivovarji zaostajali za kar 13 golov, v Španiji je bilo 38:25 za Ademar León. 21. decembra 2003, ob odprtju nove celjske športne dvorane, pa se je zgodil čudež in Celjani so zmagali za 13 golov, 34:21. V četrtfinale so se uvrstili, ker so v gosteh dosegli več golov. Pod taktirko Mira Požuna se je najbolj izkazal vratar Dejan Perić, Sergej Rutenka in Renato Vugrinec sta dosegla po devet golov, Edvard Kokšarov pet, Matjaž Brumen in Miladin Kozlina pa po štiri. Trener gostov Manuel Cadenas, ki je očitno podcenjeval domače, je bentil nad sodnikoma, ki pa sta veliko bolj strogo izključevala domače in več sedemmetrovk dosodila gostom, a je priznal, da je bil najboljši na igrišču Dejan Perić. Pozneje so se celjski rokometaši v sezoni 2003/04 sprehodili do konca, vse tekme do zmage v finalu so bile lažje od obeh z Ademar Leónom. Celjani so postali evropski in s tem pravzaprav tudi svetovni klubski prvaki, kar v modernih časih in ob skopih globalnih pokroviteljih ni več mogoče.

Deset največjih športnih preobratov v naši regiji | Dnevnik