Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
21. avgusta 1866 je v Ljubljani umrl Henrik Freyer, slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec in preparator. Rodil se je 8. julija 1802 v Idriji.
Henrik Freyer se je rodil v lekarniški družini v Idriji. Leta 1815 je šel na gimnazijo, ki jo je začel v Ljubljani in končal na Reki. Vrnil se je v Ljubljano na licej, opravil je lekarniško prakso in pomočniški izpit (1825) in do leta 1827 pomagal očetu Karlu voditi lekarno v Idriji.
Na Dunaju je med letoma 1827 in 1829 doštudiral farmacijo. Lekarniško službo je opravljal v Zagrebu, Gradcu in v Ljubljani. Da bi z delom v rudniški lekarni, ki jo je leta 1754 ustanovil njegov ded Ernest Freyer, nadaljeval, je bila želja, ki je Henriku ostala izpolnjena; poklicna pot in osebna zanimanja so ga zapeljala na številna področja naravoslovja.
Zaposlil se je kot kustos v Deželnem muzeju v Ljubljani (1832) in tam ostal dvajset let. Z delom je začel poleti in bil kmalu poslan na Dunaj, da se nauči preparirati in konzervirati. Tako muzej kot Freyer sta se srečevala s finančnimi težavami, kljub temu pa je v nekaj letih prepariral več kot 250 živali, predvsem ptiče in sesalce. Sestavil je skelet jamskega medveda (še danes je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije), po najnovejši botanični nomenklaturi je uredil dva herbarija z več kot 3000 primerki, zbral svojega in uredil večjo zbirko žuželk. Leta 1845 je v muzeju dobil redno zaposlitev. Poklicno pot je nato nadaljeval v muzeju v Trstu, kjer je delal od 1852 do 1864. Tudi tu je prepariral živali, pripravil je razstavo eksotičnih ptičev ter skeletiral kita.
Z botaniko se je ukvarjal od mladostnih let, zgled je imel v očetu in dedku, že v gimnazijskih časih je spoznal tudi znanega botanika Franca Hladnika. Freyer je botaniziral v okolici Idrije, v Julijskih Alpah, v Karavankah, v Istri, na Kočevskem … Leta 1842 je izdal knjigo Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische, ki prinaša pregled živali na Kranjskem z imeni v latinščini, nemščini in slovenščini. Podobno gradivo je pripravljal tudi za rastlinstvo kranjske in koroške dežele, Flora excursoria Carniolae et Carinthiae, vendar ni izšlo. Zanimal se je za geologijo in paleontologijo, narisal je zemljevid Kranjske in si prizadeval, da bi živali, rastline in kraje poimenovali s slovenskimi imeni, zato je slovenske besede zanje tudi zbiral. Pisal in objavljal je članke, bil je član številnih strokovnih društev. Poimenoval je nekatere rastline in živali, pa tudi obratno: nekatere nosijo njegovo ime.
Od leta 1854 je bil poročen z Marijo Pajk, s katero sta imela tri otroke. Umrl je po bolezni v Ljubljani, 21. avgusta 1866.
Vir: http://www.primorci.si/osebe/freyer-henrik/1850/
Prispevala: Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka
