Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
19. avgusta 1900 se je v Šentjurju rodil pravnik in literat Jernej Stante. Umrl je 20. decembra 1966 v Ljubljani.
Jernej Stante se je rodil v Šentjurju očetu Mihaelu Stantetu in materi Antoniji Galuf. Osnovno šolo je štiri leta obiskoval v Lindenhorstu pri Dortmundu, nato se je šolal v Šentjurju. Že v zgodnjem otroštvu je namreč moral v svet izseljenstva, vendar ga je pot staršev spret privedla nazaj v domači kraj.
V letu 1919 se je kot prostovoljec v Celjski legiji boril za osvoboditev koroških Slovencev. Občutil je številne krivice delavskih razmer, organizacijo stran in mezdnega boja in spoznaval velik pomen povezovanj delavstva z drugimi sloji, zlasti s kmeti.
Leta 1921 je maturiral na gimnaziji v Celju. Na Univerzi v Ljubljani je leta 1926 diplomiral iz prava in do leta 1933 kot sodni in odvetniški pripravnik služboval v Ljubljani, Celju ter Murski Soboti. Po opravljenem sodniškem izpitu je do leta 1941 deloval kot samostojni odvetnik v Celju.
Med okupacijo se je do srede maja 1941 skrival v okolici Trbovelj, nato pa se umaknil v Ljubljano in se vključil v organizirano delo OF, posebej v Varnostno obveščevalni službi (VOS). Leta 1943 je odšel na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem, kjer je bil imenovan za sodnika Višjega vojaškega sodišča in za vojaškega tožilca v kočevskem procesu.
Nato je v Ljubljani deloval kot javni tožilec, predsednik Republiškega razsodišča LRS, pozneje Državne arbitraže, od 1954 do 1962 predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS, nato pa se zaradi zdravstvenih razlogov upokojil.
Prejel je:
- Partizansko spomenico (visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje za vse udeležence narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941; prejemniki tega odlikovanja so bili imenovani prvborci ali spomeničarji);
- red zaslug za ljudstvo (odlikovanje SFRJ za izjemne zasluge v izgradnji socializma in socialističnih samoupravnih odnosov, za organiziranje in krepitev splošne ljudske obrambe, varnosti in neodvisnosti države, kot tudi za zasluge na področju gospodarstva, znanosti in kulture)
- red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (II. stopnja),
- red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (III. stopnja);
- red bratstva in enotnosti (odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo za izredne zasluge pri širjenju bratstva med narodi in narodnostmi pri ustvarjanju in razvijanju politične in moralne enotnosti naroda) s srebrnim vencem (II. stopnja);
- red dela (odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za posebne zasluge, ki so jih dosegli v gospodarstvu in za delo, ki je bilo posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih) z zlatim vencem (II. stopnja) in z rdečo zastavo (I stopnja).
S pravnega področja je pisal o partizanskem in gospodarskem sodstvu, problemih javnega tožilstva in državne arbitraže; poročilo o delu gospodarskega sodišča s posebnim ozirom na l. 1960, 1961 (za Ljudsko skupščino, kot vzorec drugim republikam).
Kot leposlovec je objavil pesmi Zidanje Babilona in Justifikacija ter dramski pesnitvi Mlada Breda in Na prelomu.
——–
Viri:
Ude, Lojze: Stante, Jernej (1900–1966). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi603096/#slovenski-biografski-leksikon (7. december 2022).
Delo, letnik 7, številka 346, str. 2. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCEAATFZ/?euapi=1&query=%27keywords%3ddelo+(ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1966&pageSize=100&page=4.
Prispevek pripravila: Katja Kladnik Bevc, Knjižnica Šentjur
