V tipični vaški nošnji je ženska iz Škednja, ki je sedaj del Trsta, a je takrat bila vasica oddaljena le 30 minut od Trsta. Zgodovinar Kandler nam sporoča, da je v domačem krogu govorila slovensko in tekoče tudi lokalno italijansko narečje. Vsak dan je kot krušarica zgodaj zjutraj spekla kruh in ga odnesla prodat v mesto.
Škedenjski kruh ni bil cenjen samo na tržaškem, Škedenske bige so po dobroti slovele tudi po avstrijskem cesarstvu. Leta 1756 je bil ta kruh izbran kot najboljši v Avstriji in so bile krušarice povabljene, da ga predstavijo na avstrijskem dvoru na Dunaju.
