Previsi so zbirka Jalnove kratke proze, pravzaprav izbor črtic in novel, ki so poseben del njegovega pripovednega ustvarjanja, nekakšna stalna vzporednica v njegovem pisateljevanju. Morali bi celo zapisati, da je bilo pisanje kratkih zgodb Jalnovo uvajanje v poznejše uspešno prozno ustvarjanje.
Kratke pripovedi, ki so izhajale v takratni periodiki od leta 1925 naprej, je Jalen leta 1940 izdal v zbirki Previsi, niz dogodkov, vendar le 25; za knjigo je leta 1941 dobil Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. To nagrado so ustanovili na občinski seji 7. julija 1938 »za spodbudo in za podporo slovenskim pisateljem in pesnikom, predvsem onim, ki stanujejo v Ljubljani«. Leta 2002 so v knjigi z enakim naslovom izšle vse Jalnove kratke pripovedi.
V kratkih pripovedih piše o navadnem človeku in njegovem vsakdanjem življenju, ki je polno preizkušenj, pa tudi veselja in osrečujočih dogodkov. Pisateljev pogled na svet je optimističen. V svojih delih, torej tudi v kratkih pripovedih, izraža prepričanje, da dobro v človeku največkrat zmaga. Glavne vrednote so zanj vera, ljubezen, poštenje, skromnost, navezanost na dom in družino, prava ponižnost, dobrota. Zaradi tega je v njegovih delih precej moraliziranja, ki pa je prikrito in nevsiljivo, saj pisatelj nikjer ne uči naravnost, ampak pove vse po osebah, ki nastopajo. Za glavne osebe namreč večinoma izbira take, ki jih lahko postavi za zgled.
Odlika marsikatere izmed teh pripovedi je humor, vanje pa je vpletal tudi ljudske bajke, ki mu jih je kot otroku pripovedovala mati ali pa jih je slišal od drugih ljudi. Poleg kmečkega življenja je pisal tudi o gorah in gornikih, lovstvu, vojni, seveda pa tudi meščanih in njihovem življenju. V marsikateri se je postavil za pričo dogodka, tudi če ne v prvoosebni pripovedi.
