K razmahu kužnih epidemij so v preteklosti znatno prispevale slabe higienske navade. Ljudje tedanjega časa niso nosili spodnjega perila, za osebno čistočo pa so slabo skrbeli. Revnejši so svojo edino, umazano in prepoteno obleko nosili celo leto. Uživali so slabo, enolično hrano in bivali v tesnih in zatohlih prostorih – ti so se navadno prepletali s hlevi, kjer so kraljevale bolhe, miši in podgane. Kanalizacije niso poznali, smeti in človeške odpadke so navadno odlagali kar pred hiše in jih bolj poredko odvažali. Greznice so bile slabo izdelane, zaradi česar se je njihova vsebina pogosto razlivala po okolici. Mesta so slabo čistili, kopališča so bila nehigienska – ljudje so se kopali v umazani vodi, pogosto skupaj z okuženimi.
Na sliki: Podoba kopališča iz botanične knjige Adama Lonicerja (1582). Ljudje so kmalu spoznali, da je eden od pomembnih ukrepov za preprečevanje okužb skrb za telesno higieno ter čiščenje, razkuževanje in prezračevanje bivalnih prostorov.
