Navadni beli gaber je 25‒30 metrov visoko listopadno drevo. Naravno je razširjen skoraj po vsej Evropi, razen na Pirenejskem polotoku, Siciliji, Korziki, Sardiniji in v južnem delu Grčije. Samoniklo raste po vsej Sloveniji, največ ga je v pasu do 400 metrov nadmorske višine, zelo pogosto ga najdemo v družbi z različnimi hrasti. Ustrezajo mu bogata, zmerno vlažna rodovitna tla. Je tudi priljubljeno okrasno drevo (v ormoškem grajskem parku je to najbolj zastopana drevesna vrsta). Ker se hitro in dobro obrašča, je ena najpogostejših vrst za strižene žive meje.
Gabrovo listje je bogato s hranilnimi snovmi. Ker hitro razpada, močno izboljšuje tla, še zlasti zakisana. Nekoč so ga uporabljali kot živinsko krmo. Les je trd, težek in slabo cepljiv, mizarji ga neradi obdelujejo. Uporablja se za kurjavo, pa tudi za izdelavo kladivc pri klavirjih, delov pihal, lesenih delov različnih stiskalnic, nekoč so iz njega izdelovali lesene vijake, zobce mlinskih koles, krogle za balinanje, keglje idr.
