“Razporeditev prostorov s kuhinjo in osrednjim bivalnim prostorom (salonom) v pritličju in spalnimi prostori v nadstropju pa je tako po velikosti kot po medsebojni sestavljenosti prilagojena mestnemu načinu dela in življenja. Poleg vidno drugačne arhitekture, ki je v vasi Tomaj nakazovala nekmečke uporabnike, pa življenje kulturno zelo izobražene družine okdriva tudi notranja oprema in druga premična dediščina, ki je v pritličju stavbe muzejsko urejena. Razstavljeno pohištvo, izbrano in obrtno oblikovano, klavir in izjemno bogata knjižna zbirka, ki obsega 2800 del, oznanjajo dom na visoki duhovni ravni, ki je v prvi polovici dvajsetega stoletja bil tudi vozlišče slovensko zavednih izobražencev.” (Deu, 2008, str. 106)
