V 13. stoletju je imel nad mestom absolutno oblast goriški grof. Z razširitvijo posesti pa je bil postopoma, od 15. stoletja dalje, prisiljen deliti svoje pristojnosti. Tako so nastali deželni stanovi, ki so jih sestavljali plemiči, obrtniki in meščani, kasneje tudi kmetje (posebnost Goriške) in duhovščina. Razpolagali so z veliko avtonomijo in so lahko odločali o pomembnih resorjih, kot so davki, šolstvo, gospodarski ukrepi in policija. V 18. stoletju je cesarica Marija Terezija ukinila tak ustroj in ustanovila glavarski svet z glavarjem, ki ga je imenoval cesar.
Goriški deželni stanovi
Bild
