“Agata, oj moja Agata,” zakliče naenkrat Herberstein z glasom, ki je izrazil vso bol ločitve ter privije nevesto k sebi in nasloni njeno galvo na svoje prsi.
“Povej vendar dragi, kaj ti teži srce, vem, da mi moraš nekaj razodeti, o ne muči me, vse hočem vedeti, ker vidim, da trpiš.”
In pogledala ga je tako milo in solza je zaigrala v njenih očeh.
“Ljubljena Agata, saj veš, da si mi najdražje bitje na svetu in ker te ljubim, hočem tudi tvojo srečo. A zapreke se nama delajo, zato moram sedaj ravnati, a odločno in hitro.”
(Ilaunig, 1928, str. 44-45)
Literatura: Ilaunig, Ožbalt. Črni križ pri Hrastovcu. Maribor: Tiskarna sv. Cirila, 1928.
