Leta 1905 se je ptujska mestna oblast odločila, da se na prostoru pod proštijsko cerkvijo sv. Jurija uredi živilski trg. Branjevke so se na to mesto s Slovenskega trga preselile šele leta 1923, saj so se dela zaradi vojne zavlekla. Trg je bil dokončno urejen s postavitvijo betonske ograje in svetilk po načrtih učencev arhitekta Jožeta Plečnika.
Pred tem je na tem prostoru stala Mala kasarna. Leta 1751 je Marija Terezija na Ptuju ustanovila invalidsko vojaško upravo. Invalidni vojaki so se naselili v Veliki kasarni, ki je stala na mestu nekdanje Sauerjeve palače (1744 je pogorela) v Mikošičevi ulici (nekdaj Färbergasse) ter v Mali kasarni pod proštijsko cerkvijo. Mala kasarna je bila urejena v nekdanji proviantni hiši, ki so jo postavili štajerski deželni stanovi sredi 16. stoletja v okviru protiturškega utrjevanja. V začetku 17. stoletja so stavbo uporabljali protestanti za pridige in šolanje otrok. Ko je zgradbo prevzela invalidska vojaška uprava, so jo dogradili. Leta 1860 je bila invalidska uprava razpuščena. Mestna oblast se je leta 1905 odločila Malo kasarno in nekaj sosednjih hiš porušiti, na njenem mestu pa urediti tržnico.
Fotografijo je v tridesetih letih 20. stoletja posnel ptujski veterinar Aleš Lešnik (gradivo iz zasebne zbirke Petra Mesariča).
