III. mitrej na Zgornjem Bregu pri Ptuju je največje znano svetišče boga Mitre v rimski Poetovioni. Zgrajeno je bilo sredi 3. stoletja našega štetja. Stalo je ob cesti, ki je iz Aquileje (Oglej) vodila v Savario (Sombotel).
Mitraizem izvira iz mazdaizma, stare perzijske vere, ki je razširjala predstave o poslednji sodbi ter o boju med dobrim in zlim. V naše kraje se je razširil z rimsko oblastjo. V času rimskega imperija je bil Ptuj pomembno, mogočno mesto in vojaška postojanka. Z vojaki iz vzhodnih dežel se je tukaj uveljavil mitraizem, mistična vera s skrivnostnimi obredi. Mitro, boga sonca, so častili moški (uradniki, vojaki), ženske v mitreje niso imele vstopa. Ker se o njej se ni smelo javno govoriti in pisati, nam o njeni vsebini pripovedujejo le reliefne upodobitve in napisi, ki so se ohranili v svetiščih.
Petoviona se uvrša med največja središča mitraizma v Evropi. Na Ptuju je bilo odkritih kar pet svetišč boga Mitre. III. mitrej je leta 1913 odkrilo Muzejsko društvo na Ptuju. Raziskala sta ga arheologa Viktor Skrabar in Mihovil Ambramič. Svetišče je ohranjeno pod zaščitno stavbo, ki jo je postavilo Muzejsko društvo. Na pročelju stavbe je napis: Deo Soli invicto Mithrae (Bogu sonca, nepremagljivemu Mitri). V mitreju prevladujejo žrtveniki s posvetili vojakov legij XIII. Gemine in V. Makedonske pod poveljstvom Flavija Apra. Ko je vojska odšla, je bilo svetišče v uporabi še v prvih desetletjih 4. stoletja.
Fotografijo je pred drugo svetovno vojno posnel Aleš Lešnik. Takrat je bilo to območje videti povsem drugače kot danes – le tu in tam je stala kakšna hiša, vse ostalo so bile njive (gradivo iz zasebne zbirke Petra Mesariča).
