Tako kot Logarsko dolino je tudi Robanov kot v zadnji ledeni dobi preoblikoval ledenik. Ime je dolina dobila po kmetiji Roban, ki je bila vpisana v urbarju gornjegrajske škofije že leta 1426. Poleg Robana so urbarju najdeni zapisi za Govčevo kmetijo, pa tudi za Vršnika, Haudeja, Kneza ter za zgornjega in spodnja Bevška. Kmetije skupaj zaznamuje edinstveno kulturno krajino Robanovega kota, ki so priljubljena turistična točka ljubiteljev narave in pohodništva.
Robanov kot je že od leta 1950 zavarovan kot naravna znamenitost (Ur.l. LRS št. 7/50) za kar je veliko prispeval ljudski pisec Joža Vršnik – Robanov. Od leta 1987 pa je dolina zavarovana kot krajinski park. Krajinski park obsega samo Robanov kot v ožjem smislu, torej od Savinje navzgor ob potoku Bela do zatrepa pod ostenji Ojstrice, ob straneh pa ga omejujejo strma pobočja in stene. Skupaj meri 1423 ha. Dno doline je zapolnjeno z grušči, prodi in morenami, nad katerimi se strmo dvigajo mogočni vrhovi Križevnik, Veliki vrh, Molička planina, Krofička, Strelovec in Ojstrica.
Željko Kozinc je v knjigi Lep dan kliče zapisal: »Že marsikak popotnik ali potopisec si je zaželel pesniškega daru, da bi znal opisati lepoto Robanovega kota. Ta žlahtna ledeniška dolina, samotna sestra dveh drugih doline, »razglašene« Logarske in odmaknjenega Matkovega kota, res vzbuja vznesene navdihe ali vsaj navdušenje obiskovalcev, tisti, ki pridejo prvič, in onih, ki se vanjo radi vračajo.«
Uporabljeni viri:
http://kraji.eu/slovenija/robanov_kot/slo
https://sl.wikipedia.org/wiki/Robanov_kot
http://savinja-salek-valley.si/2017/07/18/krajinski-park-robanov-kot/
Ž. Kozinc, Lep dan kliče, 150 izletov po Sloveniji, 1999, str. 242-243.
Razglednico hrani Osrednja knjižnica Celje.
