Že dolgo ju ni, stare mame in “starata”, tako malo časa sem imela priložnost biti z njima (na tej fotografiji moji sestri še nista spoznali svoje najmlajše sestre in bratranec svoje najmlajše sestrične), a to še ne pomeni, da se nista dotaknila mojega srca in se zapisala v moj spomin. Ko pa pogledam njune obraze, v njih vidim svojega očeta, pa svoji sestri, pa teto, bratranca in sestrične, vidim sebe in čutim moč družine, ki črpa energijo iz korenin ljubezni.
Morda je res le spomin, a se iskri pod pepelom minulega časa.
