Slovenec je 26. septembra 1926 bralce seznanil, da se je v Brežicah »ugledni in podjetni veletrgovec g. Franc Lipej« odločil velikemu skladišču, zgrajenemu leto poprej, prizidati trgovino s stanovanjem v zgornji etaži. Lipejeve načrte je vodilni slovenski časopis pozdravil z naslednjimi besedami: »Stavba bo stala na najlepšem in najbolj prometnem prostoru ter bo v okras celemu mestu.«
Isti časopis je 15. oktobra 1926 poročal, da je Lipej začel podirati poslopje nekdanje železnine, da bi na istem mestu pozidal novo, moderno urejeno trgovino in stanovanje. Notica je vsebovala še napoved o končanju del do božiča, torej v dobrih dveh mesecih.
Slovenski gospodar je 11. novembra 1926 objavil oglas o splošni razprodaji »v veletrgovini Franca Lipeja v Brežicah radi selitve iz dosedanjih prostorov v novo zgrajeno trgovsko hišo, ki se gradi zraven sodnije v Brežicah«.
Trapezasto zemljišče med današnjo Černelčevo in Levstikovo ulico je pogojevalo tloris stavbe. Predhodno zgrajeno trgovsko skladišče stoji na vzhodnem delu zemljišča, medtem ko novejši del stavbe gleda proti zahodu in odprtemu prostoru pri vhodu v staro mestno jedro Brežic. Zaradi skladišča je stavba na severni strani daljša kot na južni, vendar nepozidan del parcele ni ostal neizkoriščen, temveč je služil za skladiščenje.
Novogradnja je bila klasičnega videza, a z napredno zasnovo. Z uporabo armiranega betona pri gradnji, vgradnjo centralnega ogrevanja (tretja stavba v Brežicah s tem sistemom, za bolnišnico in frančiškanskim samostanom) ter stranišč na splakovanje je v lokalni prostor presadila pridobitve moderne dobe.
Močna konstrukcija, zlasti to velja za v armiranem betonu zgrajene kletne in skladiščne prostore, je prilagojena potrebam trgovine na debelo, tj. nakupovanju blaga in njegovi nadaljnji prodaji trgovcem in drugim podjetnikom. (Ivanka Ferenčak, dolgoletna blagajničarka v trgovini, nam je zapustila pričevanje, da je »v magacin šlo tri vagone koruze«.)
Kot zanimivost navedimo še podatek, da je eden od dveh vhodov z današnje Černelčeve ceste prvotno služil kot uvoz v avtomobilsko garažo (leta 1913 si je Lipej kot prvi Brežičan na Dunaju kupil avto znamke Daimler, ki ga je v dvajsetih letih nasledil avto znamke Peugeot).
Priložena fotografija prikazuje zaključek tesarskih del nad sprednjim delom trgovske hiše Franca Lipeja v Brežicah konec leta 1926. Na ostrešju je tesarska ekipa domačega mojstra Karla Vogrinca (mož z zvitkom gradbenih načrtov). Iz fotografije je razvidno, da je Lipej gradnjo zaupal podjetju G. Tönnies iz Ljubljane.
Fotografija objavljena v: Ivanka Počkar, Dve gasi, dva policaja in sto obrtnikov: življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic (Brežiške študije; 2), Društvo za oživitev mesta Brežic, Valvasorjev raziskovalni center, ZRC SAZU, Brežice 2005, str. 245. Kopijo hrani Posavski muzej Brežice.
