Reka Krka je v preteklosti v svojem zgornjem toku poganjala veliko žag in mlinov. Predvsem slednji so dajali posebno patino kulturni krajini ob Krki.
Zajčev (po domače Anžetov mlin)
Stal je v vasi Gradiček (hišna številka 19) že v 18. stoletju, lahko tudi prej. Do njega je vodila dobra pot, kar dokazuje, da se je po njej vozilo veliko voz z vrečami zrnja in moke. V začetku 80-ih let 20. stoletja so bili še vidni ostanki turbinskega pogona mlina in domače elektrarne. Dinamo so postavili okrog leta 1920; proizvajal je elektriko mlinu in okoliškim hišam. Mlin se je opustil okrog leta 1960.
Mlin in žaga pri Štajerčevih
Na hišni številki 27 so pred drugo svetovno vojno stali žaga (dve venecijanki), mlin na 5 kamnov in stope. Po drugi svetovni vojni se je vse to opustilo.
Magovčev mlin v Hudi Loki
Na hišni številki 6 (na Krki) je do 60-ih let 20. stoletja deloval mlin s kovačijo z vodnim kladivom »norcem«. Mlin datira v 17. stoletje, ko se že leta 1678 omenjata mlinar Luka Zajc in kovač Jurij Škufca. Na začetku 20. stoletja so postavili še žago. V 80-ih letih 20. stoletja je tukaj stala le še stanovanjska hiša, na obrate na vodni pogon pa spominjajo le še ostanki jezu.
Strahov mlin
V 80-ih letih 20. stoletja je na naslovu Podbukovje 1 še stal mlin (po domače pri Malnarju). Takrat je bila še dobro ohranjena stanovanjska hiša z mlinom, žago pa so podrli ob koncu 60-ih let. Mlin in žaga sta stala že v 18. stoletju (morda tudi prej). Obratovanje mlina je doseglo vrh v času velikih suš (1917–1921), stranke so bile tudi iz okolice Ljubljane. Žaga je obratovala na polno v 30-ih letih 20. stoletja, ko so največ žagali plohe za lesne trgovce.
Javornikov mlin
Obratoval je že v 16. in 17. stoletju. Domnevno ga je najprej imel v lasti samostan Stična. Predniki zdajšnjega lastnika so leta 1878 kupili celotno posestvo z mlinom, žago in s pripadajočimi drugimi nepremičninami. Mlin so najprej obnovili leta 1890, leta 1922 pa so zgradili še nov betonski jez ter postavili žago venecijanko. V mlin so hodili mlet večinoma iz Suhe krajine, občasno so prihajali tudi Kočevarji. Žaga je verjetno edini delujoči tovrstni objekt na tem območju, mlin pa je danes spremenil svoj namen, je pa svojevrstna priča preteklosti.
VIRI:
- Tone Knez in Janez Bogataj: Po dolini zgornje Krke, Zavod SR za varstvo naravne in kulturne dediščine, Založba Obzorja Maribor, 1983.
- Janez Bogataj: Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke, Dolenjski list, Dolenjski muzej, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Novo mesto in Ljubljana, 1982.
- Marjan Potokar: Zgodbe z razglednic. Mestna knjižnica Grosuplje, Domoznanska zbirka občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje, 2014.
