Albin Kolb se je rodil leta 1903 v osrčju takratne Kranjske znotraj Avstro-Ogrske monarhije. To je bil čas prelomnih dogodkov in simbolov slovenstva. Vrh Triglava je že krasil Aljažev stolp, v Ljubljani pa je z vizionarsko roko županoval Ivan Hribar.
Monarhija je v tem obdobju že močno vrela. Zaznamovale so jo naraščajoče mednacionalne napetosti, razredni spopadi, burno strankarsko življenje in neusahljiv boj za splošno volilno pravico. Vsakdanjik so pretresale stavke in protestni shodi, ki so jih po dolžnosti, nemalokrat tudi z uporabo orožja, umirjali orožniki. Ti so se pogosto znašli v nehvaležnem precepu, saj so kot slovenski rojaki služili avstrijskemu cesarju, zaradi česar med prebivalstvom niso uživali velikega ugleda. Da bi preprečili njihovo preveliko navezanost na lokalno okolje, so jih oblasti tudi pogosto selile po državi.
Usodni udarec stari ureditvi sta zadala prva svetovna vojna in smrt cesarja Franca Jožefa I. leta 1916. Dokončni vojaški poraz leta 1918 pa je pomenil nepreklicen konec habsburške monarhije in vojne morije.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je Albin zaključeval osnovnošolsko izobraževanje v Mokronogu, kjer je poleg slovenščine že osvajal osnove nemškega jezika. V Mokronogu ga je učil tudi narodno zavedni Josip Tratar. Vojna leta je preživel v klopeh ljubljanske realke, ki jo je ob koncu svetovnega spopada leta 1918 zapustil z uspešno opravljenim četrtim razredom in znanjem francoskega jezika.
Šolanje v Ljubljani, v času vojne, pa je bilo vse prej kot samoumevno. Da je bilo možno, je Albinov oče zaprosil za oprostitev šolnine c. kr. Deželni šolski svet z besedami: »Ker imam dva sina v šoli in sicer jednega v Ljubljani in druzega v Karlovcu je umevno, da jih v današnjih razmerah kot navadni sluga s to plačo pač res čudežno in le na ta način zmorem v šolah zdrževati, da pri tem sam veliko pomanjkanje in lakoto trpim.« Prošnja je bila odobrena.
V prelomnem šolskem letu 1918/1919, ko se je rojevala nova država, se je Albin vpisal na Državno obrtno šolo v Ljubljani. Izbral si je mehanično-tehnično smer na oddelku Višje obrtne šole, kjer je zaradi svoje prizadevnosti in finančnih potreb leta 1919 s strani ravnateljstva prejel odobreno štipendijo. Svojo predanost študiju je kronal leta 1922, ko je šolanje zaključil z odliko in si tako odprl pot v svet tehničnih poklicev.
Petnajstletni Albin se je šolal v Ljubljani ravno v času velikih geopolitičnih premikov, ki so za vedno spremenili zemljevid Evrope. Bil je priča zgodovinskemu 29. oktobru 1918, ko je bila v Zagrebu razglašena neodvisna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je le mesec dni kasneje združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Življenje v novonastali kraljevini je kmalu zaznamovala stroga centralistična ureditev, ki je vnašala precejšnje napetosti v odnose med narodi znotraj skupne države. Kljub političnim trenjem pa je slovenski del kraljevine v tem obdobju doživljal opazen gospodarski razcvet. Kot industrijsko najbolj razvita regija se je Slovenija ponašala z močno lesno, kovinsko in tekstilno industrijo, kar je mlademu Albinu kot bodočemu tehniku obetalo spodbudno okolje za poklicni razvoj in uveljavitev v domačem prostoru.
