Drugo nagrado je osvojil Alojz Volavšek za zgodbo Bili smo pravi supermani. V zapisu žirije lahko med drugim preberemo: Avtorjeva pripoved nas opominja, kako drugačna je bila vrednost dela, odrekanja in skupnosti nekoč. Hiša, zgrajena z lastnimi rokami, s pomočjo prijateljev in sosedov, s trudom in odrekanjem, nosi v sebi spomin in ponos, ki ga današnje generacije pogosto težko razumejo.
Zgodba bralca že v uvodnih vrsticah posrka vase. Avtor z izjemno občutljivostjo riše prostor stare tetine izbe. Detajli ustvarjajo atmosfero, ki je tako živa, da bralec skoraj sliši tiktakanje stare ure, vonja stari les in začuti toplino domačnosti. Takšna pripovedna moč na začetku zgodbe takoj vzpostavi intimnost in zaupanje ter pripravi bralca, da stopi v pripoved z odprtim srcem.
Zgodba izstopa zaradi svoje močne domoznanske vrednosti in jasne navezanosti na lokalni prostor. Bralec skozi opis domačije Pr’ Medved in okolice Gorice pri Slivnici dobi jasen vpogled v pokrajino, ki s svojo razgibanostjo, hribi in vinogradi odseva značilne poteze kozjanskega okolja. Avtor tako z občutkom prikaže, kako ga ta kraj spominja na njegov rojstni dom: na pokrajino, ki mu je blizu po duši. Čas dogajanja v zgodbi je jasno razviden, kar pripovedi daje dodatno preglednost. Natančno so opisani posamezni dogodki, delo in vsakodnevni izzivi, kar zgodbi daje avtentičnost in pripovedno verodostojnost. Zgodbi globino daje tudi avtorjevo osebno doživljanje, vpogled v občutke, vztrajnost in odločnost.
Opisi družinskih vezi in sodelovanje skupnosti pri uresničevanju velikega cilja bralcu omogočajo čustveno povezavo z zgodbo. Dobro so prikazani prehod iz urbanega v ruralno okolje, medgeneracijski odnosi, vrednote trdega dela, sodelovanja in medsebojne pomoči ter spremembe v življenju družine in lokalne skupnosti skozi čas. Besedilo je tekoče, bogato z detajli, vsebuje natančne opise prostora in dela, dramaturgija zgodbe ohranja napetost in bralčevo zanimanje, hkrati pa ustvarja občutek topline in spoštovanja do preteklih generacij.
V zgodbi je čutiti ljubezen do narave, do krajev, kjer avtor in njegova družina gradita svoj dom, in hkrati spoštovanje do preteklosti. To, da si iz stare hiše sorodnikov preneseš predmete v nov dom, ni le praktično dejanje, temveč simbol hvaležnosti, spomina in povezave med generacijami. Pripoved je prikaz moči in vztrajnosti, s katero se lahko premaga številne izzive.
Zgodba kot je ta in druge, ki so sodelovale v letošnjem natečaju, bodo prispevale k razumevanju življenja preteklih generacij ter spoštovanju dela in odrekanja, s katerimi so naši predniki gradili svojo in našo prihodnost.
(Utemeljitev žirije, 2025)
