O ustanovitvi Glasbenega in pevskega društva v Murski Soboti je poročal 23. novembra 1884 časnik Rábavidék, ko so ministrstvu za notranje zadeve predložili v odobritev društvena pravila.[1]
[1] ″Muraszombatban …″, Rábavidék, 23. november 1884, št. 47, str. 2.
Pod predložena pravila je bil podpisan začasni predsednik odvetnik Géza Pintér. Ministrstvo jih je odobrilo 7. aprila 1885.[1] Na prvi skupščini društva, ki je bila maja 1885 je premoženje društva v inštrumentih znašalo 125 forintov, v notah 35 forintov ter v strunah in opremi 98 forintov in 82 krajcarja. Na njej so s tajnim glasovanjem izbirali vodstvo in člane odbora. Glasovalo jih je 25. Predsednik društva je postal Géza Pintér, podpredsednik Károly Kovács, tajnik Győző Koltay, blagajnik Miksa Krausz, ekonom János Kropf, društveni odvetnik Sándor Olajos, prvi dirigent Ferencz Csaplovits za glasbene vaje, in drugi dirigent István R. Takáts za pevske vaje. Izbrali so še 6 članov odbora in 2 nadomestna člana.[2]
Za uspešne nastope je bilo potrebno redno obiskovati vaje.[3] Glede neopravičenih izostankov iz vaj so strogo ukrepali na skupščini društva februarja 1887, na kateri je Károly Kovács predlagal, da aktivnega člana, ki bi bil trikrat neupravičeno odsoten, izključijo iz vrst aktivnih članov in njegovo ime objavijo v društvenem prostoru ter v časniku MéV.[4] Dirigenta bi naj o izostankih obveščala odbor.[5] Zaradi slabega obiska glasbenih in pevskih vaj predvsem poleti 1887 so imeli do 1. oktobra premor. Namesto vaj pa so enkrat tedensko, tj. ob sredah, izmenično v gostilnah Most in Czelczer v Murski Soboti imeli družabna srečanja, ki so se jih lahko udeležili aktivni in podporni člani.[6] Leta 1887 so potem s pevskimi vajami pričeli 5. oktobra in so bile vsako sredo od 17.00 do 19.00 ure. Kasneje bi naj potekale dvakrat tedensko. Z glasbenimi vajami pa so pričeli meseca novembra in so bile tedensko enkrat.[7]
Posledica ravnodušnosti članov so bili slabi javni nastopi, ki so leta 1887 glede na predhodna leta, pokazali nazadovanje in ne napredovanje. Večje navdušenje članov in zaupanje javnosti so želeli pridobiti s pogostejšimi brezplačnimi glasbenimi in pevskimi nastopi oz. predstavami v ožjih krogih. Hkrati je odbor naložil obema dirigentoma, da naredita načrt za osnovanje glasbene šole in mu ga predložita.[8]
Društvo je bilo strogo glede plačevanja članarin. Oktobra 1887 so pri pregledu blagajniškega dnevnika ugotovili zaostanke pri plačilih. Glede na to, da dr. Sándor Füredi, dr. Samuel Messer, Ferencz Mészáros in Adolf Iser na večkratno opominjanje niso poravnali zamudnih članarin, so jih črtali iz društvenega članstva in jim dolgove odpisali.[9]
V korist društvene blagajne je društvo redno prirejalo silvestrske večere, na katerih so predstavili svoje delovanje z raznimi pevsko-glasbenimi točkami. Take prireditve so bile v kakšni murskosoboški gostilni, in na njih so pobirali članarino.[10]
Izkazovanje pripadnosti madžarstvu je društvo demonstriralo z vsakoletnim praznovanjem 15. marca.[11] Leta 1888 so praznovali 40-obletnico dogodkov omenjenega dne. Na podobnem praznovanju leta 1912, ki ga je društvo pripravilo skupaj z Društvom občanov je zanosen govor imel evangeličanski duhovnik Ádám Luthár.[12]
Za popestritev društvenega življenja so 2. julija 1893 vabili na izlet v Sv. Jurij. Odhod iz Murske Sobote so napovedovali ob 13.00, v Sv. Jurij bi prispeli ob 16.00. Zvečer je bil predviden koncert v katoliški šoli. Prihodek od vstopnine so namenili za sklad za klavir.[13]
Ob 10-letnici je društvo 2. februarja 1895 v gostilni Czelczer pripravilo spominsko proslavo z nastopom pevskega zbora, predavanjem o 10-letnem delovanju društva in zabavnim delom prireditve. Vstopnina je znašala 1 forint, člani društva in njihovi družinski člani so plačali le polovico.[14]
Junija 1897 so se podali na Petanjce k izviru mineralne vode, kjer so se kulturno plesne prireditve udeležili tudi gostje iz Radgone.[15]
Papež Leon XIII. je 19. februarja 1903 praznoval 60 let škofovanja, 20. februarja pa 25 let papeževanja. Takrat je v katoliški cerkvi v Murski Soboti pel domači pevski zbor, ki ga je vodil dirigent János Csiszár.[16] Ob posvetitvi cerkve v Murski Soboti aprila 1912 je bila napovedana maša škofa Železne županije Jánosa Mikesa. Program je ob nastopu društvenega orkestra vseboval tudi nastop mešanega pevskega zbora društva s cerkvenimi pesmimi.[17]
Med dejavnosti Glasbenega in pevskega društva Murska Sobota štejemo še branja madžarskih literarnih del,[18] javne nastope, amaterske predstave,[19] februarske pustne večere ter šaljive večere[20] s kakšno veseloigro. Oktobra 1912 je bila na obisku pri predsedniku društva tričlanska delegacija Pevskega in glasbenega društva iz Radgone s ponudbo, da bi nastopili v Murski Soboti.[21] Domače društvo je ta predlog sprejelo in novembra 1912 je radgonsko društvo s koncertom gostovalo v Murski Soboti. Murskosoboško društvo je obisk s koncertom vrnilo v Gornji Radgoni 27. aprila 1913.[22]
Društveno članstvo v letih 1884 do 1886 po MéVu:
Tabela 17: Članstvo Glasbeno pevskega društva Murska Sobota po MéVu v letih 1884-1886
| Leto | Ustanovni člani | Podporni člani | Aktivni člani | Skupaj |
| sep. 1884 | 1 | 50 | 25 | 76[23] |
| apr. 1885 | 85 | |||
| maj 1885 | 89 | |||
| jan. 1886 | 75 |
[1] VaML, E. asz.: A muraszombati dal- és zene- egylet alapszabályai (Pravila Glasbenega in pevskega društva Murska Sobota). Ustanovitev društva leta 1885 je evidentirana tudi v VaML, E. nyil.
[2] ″Jegyzőkönyv″, MéV, 31. maj 1885, št. 22, str. 3.
[3] Győző Koltay, ″A »Muraszombati dal- és zene-egylet« …″, MéV, 7. februar 1886, št. 6, str. 4.
[4] Muraszombat és Vidéke.
[5] Győző Koltay, Géza Pintér, ″Jegyzőkönyv, …″, MéV, 6. februar 1887, št. 6, str. 4.
[6] Győző Koltay, Géza Pintér, ″Jegyzőkönyv, …″, MéV, 17. julij 1887, št. 29, str. 4.
[7] Győző Koltay, Géza Pintér, ″Jegyzőkönyv …″, MéV, 9. oktober 1910, št. 41, str. 4.
[8] Győző Koltay, Géza Pintér, ″Jegyzőkönyv, …″, MéV, 6. februar 1887, št. 6, str. 4.
[9] Prav tam.
[10] ″Meghivás″, MéV, 18. december 1887, št. 51, str. 2. Gl. še: ″Sylvester-estély″, MéV, 5. januar 1891, št. 1, str. 3, in ″A muraszombati dal- és zeneegylet …″, MéV, 27. december 1891, št. 52, str. 3.
[11] 15. marca 1848 je na Madžarskem izbruhnila revolucija za osvoboditev izpod avstrijsko-habsburške monarhije.
[12] ″Márczius idusa″, MéV, 17. marec 1912, št. 11, str. 3.
[13] ″A muraszombati dal- és zene egylet …″, MéV, 18. junij 1893, št. 25, str. 3.
[14] ″A muraszombati dal és zene egylet …″, MéV, 20. januar 1895, št. 3, str. 2.
[15] ″A széchenykuti kirándulása″, MéV, 4. julij 1897, št. 27, str. 3.
[16] ″Jubileum″, MéV, 22. februar 1903, št. 8, str. 2.
[17] ″Vegyes kar a templom szentelésen″, MéV, 21. april 1912, št. 16, str. 3.
[18] ″A muraszombati dal- és zene egylet …″, MéV, 5. februar 1888, št. 6, str. 3.
[19] Győző Koltay, Károly Kovács, ″Jegyzőkönyv …″, MéV, 23. september 1888, št. 38, str. 3.
[20] ″A muraszombati dal- és zeneegylet …″, MéV, 16. februar 1902, št. 7, str. 3.
[21] ″Regedei dalosok Muraszombatban″, MéV, 27. oktober 1912, št. 43, str. 2.
[22] ″A muraszombatiak Regedében″, MéV, 4. maj 1913, št. 18, str. 2.
[23] Še pred formalno ustanovitvijo društva je organizacijski odbor imel 21. septembra 1884 v državni šoli v M. Soboti sestanek, na katerem se je na zbiralno polo podpisalo navedeno število članov.
