Fotografija, ki je priložena k digitalni zbirki, po vsej verjetnosti prinaša prizor iz nastopa telovadnega društva Sokol v Šiški, ki je potekal v nedeljo, 10. maja 1908, na Koslerjevem vrtu v Ljubljani. Telovadbe se je udeležil sokolski naraščaj, žensko telovadno društvo in ena vrsta članov. O javnem dogodku, kateremu je sledila vrtna veselica, sta poročala edino časnik Slovenski narod in glasilo Slovenski sokol.
Javna telovadba se je pričela ob pol petih popoldne. Točno ob napovedani uri je na telovadišče ob igranju sokolske koračnice prikorakal naraščaj, 24 dečkov starih pet do sedem let, ter se med hojo uredil v štiristope. Izvajal je tri oddelke prostih vaj z zagrebškega zleta, in sicer brez godbe in štetja. Poročevalec za glasilo Slovenski sokol je bil mnenja, da je bil njihov nastop glede gibov in skladnosti dokaj zadovoljiv. Izvedba je bila živahna, zato je številno občinstvo vneto izražalo svojo pohvalo.
Za otroki je nastopilo žensko telovadno društvo v prostih vajah, ki jih je sestavil sokolski brat načelnik. Mlade telovadke, novinke, so nekoliko težje vaje dobro izvedle. Tudi na bradlji so pokazale mnogo veselja do telovadbe ter lep napredek; to dejstvo je glede na zapisano, sokolsko društvo navdajalo z upanjem na kar najboljše nadaljnje uspehe. Tudi tem izvedbam je sledila živahna hvala občinstva.
Za njimi je nastopila vrsta članstva na drogu in bradlji. Nekateri so dobro izvedli izbrane vaje, drugim so bile prezahtevne in so nastopili brez vsake gotovosti. Komentator je opazil, da so nekateri športniki najlažjo prvino v vaji pokvarili, težja prvina pa se jim je posrečila. “Tudi za dostope, odskoke in odstope bo potrebno še mnogo vadbe,” je sklenil pisec članka.
Naposled je še enkrat nastopil naraščaj na bradlji in konju in z lepim dostopom in odstopom vadil zanje primerne vaje, sestavljene iz različnih metov in obratov, ter končno izvedel dve skupini vaj na bradlji. Izvedba je izzvala bučno, dolgotrajno pohvalo občinstva.
Pisec vrstic v glasilu Slovenski sokol je ob robu pripomnil, da mladi telovadci niso bili primerno oblečeni. “Zato si bo potrebno v prihodnje bolj prizadevati, da načelnikovi pomočniki pred dogodki pregledajo obleke nastopajočih.” Drugače pa je komentator ugodno ocenil javno telovadbo, upoštevaje, da so boljši telovadci odšli in sedanji večinoma vadijo šele kratek čas. “Če bo brat načelnik še nadalje vztrajno delal, mu bo uspelo telovadce in telovadke izobraziti kar najbolje, pa tudi vzgojiti krepek vaditeljski naraščaj. Telovadci bodo morali marljivo obiskovati telovadnico!”
Vrtna veselica
Ostali del prireditve je izpolnilo petje čitalniškega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje gospoda Javorška. Izvrstno petje je izzvalo huronsko odobravanje z vseh strani. Poleg tega so ljubke šišenske narodne gospodične prodajale srečke za srečelov, ki je bil prav bogat, prinašal je lepe dobitke. Ljubljanska društvena godba je z znano natančnostjo igrala večinoma slovanske in slovenske skladbe in morala vedno dodajati nove točke. Mnogoštevilno občinstvo, ki je do zadnjega prostora zasedlo sedeže, se je kmalu razvnelo, saj je bila to prva veselica, prirejena letošnjo pomlad na prostem. Vreme je bilo krasno in tudi gmotni uspeh prireditve ni izostal. Veselica je prinesla društvu 500 kron čistega dobička. Od te vsote je dobil stavbni sklad Ljubljanskega Sokola 10 %.
Vira:
– Slovenski Sokol : gasilo Slovenske sokolske zveze, leto 5, št. 5, 25. 5. 1908, str. 40.
– Slovenski narod, 11. 5. 1908, leto 41, št. 110, str. 2.
