Domoznanska dejavnost v knjižnici je veliko več kot zgolj zbiranje gradiva iz lokalnega okolja. Je raziskovanje tega okolja in njegovih prebivalcev, sodelovanje z ustvarjalci, učinkovita organizacija ter stalna skrb za ustrezno hrambo zbranega gradiva.
Posebne domoznanske zbirke predstavljajo pomemben del te dejavnosti in ji dajejo dodano vrednost.
Vsebinsko kakovostna, raznolika in premišljeno oblikovana knjižnična zbirka je temelj vsake knjižnice. Je ključno sredstvo za izpolnjevanje potreb njenih uporabnikov in pomemben vir informacij, ki porabnikom omogoča pridobivanje novih znanj. Kot piše Rampih (2010, str. 22), mora splošna knjižnica zagotavljati raznovrstno knjižnično gradivo, njena knjižnična zbirka pa mora odražati kulturo okolja, v katerem deluje. Knjižnična zbirka mora predstavljati povezavo s kulturno zgodovino kraja, hkrati pa mora prenašati dosežke znanosti in kulture prihodnjim generacijam.
Knjižnice domoznansko gradivo organizirajo in upravljajo kot zbirko in s tem dodatno opozarjajo na njegovo nenadomestljivost. Uporabljajo ga za potrebe svojega strokovnega dela in za neposredno delo z uporabniki. Domoznanska dejavnost nalogo hranjenja domoznanskega gradiva uveljavlja kot sodobno in času prilagojeno, njegova uporaba pa potrjuje, da je staro gradivo aktualno in ima ključno vlogo pri razvoju vsakega okolja (Novljan, 2005, str. 8-9).
