Župani, ki so delovali drugje

Grof Rihard Ursini Blagaj (Blagay, 18. 8. 1786 – 4. 3. 1858), rojen na gradu Boštanj pri Grosupljem, se je leta 1808 poročil z Antonijo, baronico Polhograjsko. Preselil se je v Polhov Gradec, kjer se je izkazal kot dober gospodar. Z ženo sta bila kulturno vpeta v osrednji kranjski krog.

Zlasti grof Rihard, po naravi žlahtna in galantna osebnost, je kot tajnik Kranjske kmetijske družbe in posestnik pospeševal kmetijstvo, uvajal pridelovanje sladkorne pese ter gojil vrtnice za pridobivanje rožnega olja. Želel je uvesti gojenje sviloprejke, kar se zaradi klime ni obneslo. Skrbel je za pospeševanje obrti in uvedbo ljudske šole.

Po odpravi tlačanstva je bil leta 1849 izvoljen za prvega polhograjskega župana. Uradoval je v slovenskem jeziku. Naj tu dodamo spominski zapis: »Že okoli 60 let star se je začel pridno učiti slovenski in bil je v svojem kraji prvi, ki je gospôski izročeval slovenske spise. Dogodilo pa se je njemu, kar se mnogim še dandanašnji večkrat pripeti, namreč, da mu je gospóska prvi spis nazaj poslala, češ da tega ne more vknjižiti. Ali naš blagi rodoljub Blagaj si je znal pomagati; poslal je spis gospôski zopet pa sporočil, da bo čakal teden dni; če se v enem tednu stvar ne opravi, naučil bo on dotičnega uradnika, kako ima spolnovati svoje dolžnosti. In gospóska je storila, kar je Blagaj zahteval.« (Novice, 1871, 318). Grofu Blagaju in njegovemu pomenu so Polhograjci posvetili poseben simpozij in zbornik razprav.

Drugi župan je manj znan. V Mostah pri Ljubljani je županoval Martin Bavdek (1829–1885), posestnik in trgovec z vinom, ki je bil rojen na Grosupljem. Leta 1869 se je preselil v Ljubljano na Vodmat, na Zaloško cesto 6, kjer si je sezidal hišo. Bil je ugleden veljak, saj so ga izvolili za moščanskega župana.

Izredno narodno zavednost je pokazal v letu 1883, ko je Ljubljano obiskal cesar Franc Jožef I. in ga je Bavdek pozdravil v slovenščini. Zaradi tega izmed okoliških županov samo on ni bil povabljen na cesarjev obed.

Bavdek je bil na prvem shodu županov ljubljanskega okraja v letu 1883 izvoljen za njihovega predsednika in – kot navajajo – je shod pozdravil »s primernim in gladkim nagovorom«. Narodnjak pa je vzgojil enako narodno čutečo ter dobrodelno hčer Heleno, prijateljico pisatelja Josipa Jurčiča. Mnogi ji pravijo kar njegova neusojena žena. Po njeni smrti (1929) se je leta 1930 pojavil portret mladega moškega v surki, rdečem telovniku z modro pentljo pod belim ovratnikom iz časa okoli leta 1848, delo slikarja Ivana Franketa iz leta 1874. Ob stoletnici smrti Josipa Jurčiča v letu 1981 so se razprave spet vnele, a brez zaključka. Iz doslej znanih podatkov ni mogoče z gotovostjo trditi, da gre za podobo Martina Bavdka.