V okviru avtomobilske razstave je potrebno omeniti tudi poslovno kosilo predstavnikov nemških avtomobilskih tovarn, slovenskih oblasti in oblasti Kraljevine Jugoslavije, predstavnikov »Izvozne zajednice nemških avtomobilskih tvornic« ter vodilnih Ljubljanskega velesejma.
Predstavniki »Izvozne zajednice nemških avtomobilskih tvornic« so povabili na kosilo v prostore hotela Union predstavnike slovenskih oblasti ter velesejma, Avtokluba, tiska in zastopnike nemških avtomobilskih tovarn za naše področje.
Ob sprejemu je ravnatelj Rungwerth iz Berlina v imenu »Izvozne zajednice« pozdravil vse navzoče, zlasti pa ljubljanskega župana dr. Juro Adlešiča. Poudaril je pomen obiska Njegove Visokosti kneza namestnika Pavla v Nemčiji za okrepitev političnih in gospodarskih dobrih odnosov in da nemški avtomobili postajajo vedno pomembnejši za Jugoslavijo, saj je bilo leta 1938 uvoženih za okoli 100 milijonov dinarjev vozil. Za ta uvoz so v Nemčijo izvažali jugoslovanske kmetijske in surovinske proizvode. Kraljevina Jugoslavija je bila prav tako nadvse pomembna za nemški avtomobilski turizem.
Rungwerth je orisal spremembe v nemški avtomobilski produkciji zadnjih let. Vse tovarne so bile polno zaposlene, izvedli so racionalizacijo in namesto 52 raznih osebnih vozil izdelovali zgolj 30 raznih tipov. Število tipov tovornih vozil se je zmanjšalo iz 113 na 19, motornih koles pa iz 150 na 30. Obenem so izpeljali strogo normiranje porabljenega materiala. Ob koncu govora je sledila napitnica kralju, domu, državi in njenemu napredku ter prijateljskemu sodelovanju obeh držav, kar so vsi navzoči burno pozdravili.
Kot govornik je nato prevzel besedo ljubljanski župan Adlešič, ki je pohvalil reprezentativnost avtomobilske razstave. Dejal je, da so se nemško-jugoslovanski trgovinski odnosi zaradi različne gospodarske strukture obeh držav razvili do visoke ravni. In da tudi v Kraljevini Jugoslaviji stremijo za povečanjem motorizacije. Na koncu govora se je dotaknil še velikega pomena nemškega turizma in obojestranskih kulturnih odnosov. Nazdravil je nemškemu narodu in njegovi blaginji ter nemškemu državnemu kanclerju.
Nato je spregovoril tudi predsednik Ljubljanskega velesejma, Fran Bonač, ki se je zahvalil za zanimanje Nemčije za jugoslovanski trg in njegove ustanove, v prvi vrsti pa za ljubljanski velesejem.
