Štefan Hozyan st. se je rodil leta 1913 v Veliki Polani. Osnovno in meščansko šolo je zaključil v Mali Nedelji, nato pa šolanje nadaljeval v semenišču v Ljubljani, a se je že po enem letu vrnil domov in se odločil za poklic fotografa. Fotografske obrti se je kot vajenec tri leta učil pri Elzi Schreter v Ljutomeru, obiskoval pa je tudi fotografsko šolo v Avstriji.
Leta 1935 je od Elze Schreter podedoval fotoatelje v Ljutomeru. Tu je spoznal tudi bodočo ženo Terezijo Keček, ki se je, tako kot on, poklica fotografa priučila pri Schreterjevi. Zakonca sta se še pred drugo svetovno vojno preselila na Grabe v občini Središče ob Dravi in tukaj odprla atelje Elza, njun atelje v Ljutomeru pa je prevzel fotograf Gnezda. Leta 1942 sta se preselila v Ormož, kjer sta v bližini cerkve (danes Poštna ulica 2) odprla atelje Elza in ga kmalu zatem preimenovala v Foto Host. Atelje je tam deloval vse do septembra 1980, ko ga je na sedanje mesto pri hotelu (Vrazova ul. 5) preselil sin Štefan mlajši – Pišta.
Štefan starejši je imel pet otrok: Štefana mlajšega (Pišto), Štefko, Berto, Slavka in Majdo. Pišta in Štefka sta kot otroka z očetom pogosto hodila na teren in se kmalu naučila samostojno fotografirati. Pozneje sta se pri očetu izučila za poklic fotografa. Leta 1968 je Štefan st. odprl svoj tudi atelje v Čakovcu. Tega je po njegovi smrti vodila hči Štefka, dokler se ni leta 1991 zaposlila pri bratu Pišti v Ormožu.
Mojster Štefan Hozyan st. se je s fotografiranjem poklicno ukvarjal več kot 40 let. Največji del svojega dela je opravil v Ormožu. Dolga leta je bil edini fotograf v mestu. Že zelo zgodaj se je naučil vseh postopkov izdelovanja kvalitetnih črno-belih fotografij. Pri njem so bili v uku mnogi vajenci, pomočniki in kasnejši fotografi. Bil je zelo aktiven in družaben človek in vrsto let član obrtne zbornice. Med Ormožani je bil zelo znan in priljubljen.
Temeljna dejavnost v njegovem ateljeju je bilo portretno fotografiranje. Njegove fotografije prikazujejo portrete posameznikov, otrok, mladoporočencev, družin, članov društev in različnih skupin. Z njimi je ovekovečil številne pomembne življenjske dogodke (krste, birme, poroke, osebne jubileje …), praznovanja in proslave. Motive je skrbno izbiral in načrtno iskal primerna ozadja, predvsem kadar je fotografiral skupine. Portrete je izdeloval v vizitnem formatu (format majhne fotografije, velikosti 54 × 89 mm, ki je bila prilepljena na karton iz debelejšega papirja velikosti 64 × 100 mm – bila je kot nekakšna vizitka), kabinetnem formatu (slike velike 140 x 100 mm in prilepljene na lepenko, velikosti 165 x 110 mm) ter ozkem pokončnem formatu.
Vendar pa Hozyan st. ni bil samo fotograf ateljeja, odhajal je tudi na teren. Fotografiral je šege letnega in življenjskega kroga, društveno in družabno življenje, sejme, cerkvene procesije, politične manifestacije in različne slovesnosti v domačem kraju in njegovi okolici. Tako lahko ob njegovih fotografijah spoznavamo posebnosti domače pokrajine, ljudi, ki so tukaj živeli, njihove običaje, šege in navade, ulice, hiše in spomenike mesta Ormož, pa tudi nekaterih drugih mest, npr. Rogaške, Radencev, Zagreba idr. Njegove fotografije so bile osnova za mnoge ormoške razglednice.
Hozyanove fotografije so nastajale tudi v času druge svetovne vojne. Njegova fotografska dokumentacija iz vojnega obdobja nudi vpogled v takratno dogajanje v mestu Ormožu in okolici. Zabeležil je politične manifestacije, ki so jih organizirali Nemci v Ormožu na Mestnem trgu in v Mestni grabi – teh se je udeležil tudi marsikateri domačin. Hozyan je bil med vojno za kratek čas zaprt na Borlu in nato v Mariboru, od koder je ob bombardiranju leta 1944 pobegnil. Po osvoboditvi mu je njegovo terensko delo iz časa vojne povzročilo nemalo težav, saj je nova oblast želela, da bi ji predal svojo vojno dokumentacijo, a tega ni želel storiti. Nekateri posamezniki so se bali, da bi jih na osnovi teh posnetkov označili kot okupatorjeve simpatizerje. Nekaj njegove dokumentacije je bilo po vojni uničene.
Hozyan st. je bil fotograf, ki je delal vse sam: fotografiral, izdeloval fotografije in fotografske povečave. Slike je razmnoževal tudi za druge fotografe, npr. za Antona Kosija iz Lahoncev in Rudolfa Rakušo iz Središča. Njegov atelje je bil opremljen z vso potrebno fotografsko laboratorijsko opremo. Na začetku je fotografiral s pomočjo plošč, pozneje pa na črne-bele Leica filme. Opremo ter kemikalije za obdelavo filmov in fotografij je najprej kupoval v Avstriji, po vojni pa v Zagrebu pri Foto Kemiki in Foto Zagreb. Imel je bogato fotografsko opremo. Ohranjenih je več njegovih fotoaparatov, najstarejši med njimi je še iz časa pred 2. svetovno vojno. Nekaj opreme je podedoval od mojstrice Elze Schreter iz Ljutomera, studijski fotoaparat mu je kot poročno darilo podarila ormoška grofica Irma Wurmbrand–Stuppach. Fotografiral je v vseh fotografskih tehnikah. Najprej je uporabljal kalotipijo oz. talbotipijo, postopek, ki je omogočal izdelavo več kopij pozitivov iz istega negativa. Pozneje je prešel na postopek z mokrimi kalodijskimi ploščami (omogočal je poljubno razmnoževanje slik, predvsem s kontaktnim kopiranjem), nato pa s suhimi fotografskimi ploščami. Pri izdelovanju fotografij je uporabljal tudi mokri postopek barvanja fotografij. S tem je kakovost svojih fotografij dvignil na visoko raven. Fotografije je tudi retuširal – z retuš barvicami je vnašal barve, delal sence ipd. Pri fotografiranju je uporabljal različne načine fotografiranja: s pomočjo plošč, plan filmov, celuloid filmov. Fotografsko opremo je prilagajal načinom fotografiranja.
V Hozyanovi zapuščini je ohranjen bogat fond fotografskega gradiva ter številne fotografske kamere, steklene plošče in drugi tehnični pripomočki in orodja za izdelavo fotografij. Njegovo delo sta nadaljevala hčerka Štefka in sin Pišta. Slednji je zaključil fotografsko šolo v Ljubljani, praktični del pa je opravljal pri očetu v ateljeju. Danes se Štefan Hozyan ml., tako kot nekoč njegov oče, zelo rad ozira v naravo, neizmerno ga privlači pokrajina. Je fotograf terena. Štefanova sestra Štefka je do upokojitve delala predvsem v ateljeju, kjer je fotografirala, razmnoževala filme in opravljala ostala fotografska dela.
