Miško Kranjec se je rodil 15. 9. 1908 v Veliki Polani kot peti izmed sedmih otrok očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji. Izhajal je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Kranjec je kot otrok opravljal ‟malo rihto”, vaščanom je oglaševal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb. Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo. Po maturi se je odločil za študij slavistike, a ga je kmalu opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Oktobra 1944 je odšel v partizane v Savinjsko dolino, od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Pisati je začel kot gimnazijec. Glavne teme in motivi so vaški proletariat, čas NOB, protest proti socialnim krivicam in boj malega človeka. Eno njegovih najbolj znanih del je Strici so mi povedali. Umrl je 8.6. 1983.
Karel Destovnik je prve stike z Miškom Kranjcem navezal leta 1939 ob pripravi Cankarjeve proslave v Šoštanju. Miško Kranjec je že takrat veljal za ‟precejšnjega aduta” med literati. V pismu je Kajuh povabil Miška Kranjca, da se udeleži in sodeluje na prireditvi z branjem iz svojih del Kako je Pavliha videl in opisal Prekmurje in Do zadnjih meja.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je ohranjeno Kajuhovo pismo Mišku Kranjcu z datumom 26. avgust 1939. V pismu Kajuh povabi Miška Kranjca k sodelovanju na literarnem večer, ki je potekal 30. avgusta 1939.
V pismu piše:
Spoštovani g. Kranjec! Šoštanj, 26. VIII. 1939
Danes dopoldne sem prejel od Šebjaniča dopisnico glede Vaše udeležbe na literarnem večeru, ki bo v sredo dne 30. avg. ob pol 9. uri zvečer v sokolskem domu v Šoštanju.
Gotovo Vam je že Šebjanič pravil, da bi bili Vaše udeležbe zelo veseli in zato Vas to pot še enkrat v imenu „Slovenske mladine‟ in najmlajših slovenskih literatov oficielno vabim na našo prireditev. Stvar se odložiti ne da, ker je že pripravljena in ve za to že precej ljudi.
Torej, mislim, da Vam je to Šebjanič povedal, večer bi bil predvsem literarnega, nato pa še mladinskega in narodnoosvobodilnega značaja.
Podrobnosti programa mi niso znane, kajti sestavlja ga tov. Pirjevec. Toliko vem, da bodo svoje stvari čitali sodelavci „Sl. ml.‟ in še drugi mladi literati. Stroške bi Vam povrnili, tudi za hrano in prenočišče je preskrbljeno.
Nam bi bilo koncem koncev vseeno, kaj berete. Brali bi namreč na začetku programa.
Najbolj veseli bi seveda bili, če bi čitali kako stvar, ki bi bila z nami kot s predstavniki najmlajše slovenske literature v najtesnejši zvezi. Vse to prepuščamo Vam.
Če boste prišli, pridite z vlakom, ki pride v sredo ob pol 5. uri popoldne v Šoštanj. Če pridete prej, mi sporočite! Torej še enkrat, zelo veseli bi bili, če bi se udeležili naše prireditve in s tem podprli hotenja in stremljenja progresivne in delovne mladine.
Prepričani smo, da Vas na prireditvi lahko pričakujemo.
Vas v imenu vseh pozdravlja
Destovnik Karel
Šoštanj, Kolodvorska 2.
- S. Sporočite mi Vašo dokončno odločitev!
V želji po nadaljnji umetniški rasti je Kajuh prosil Miška Kranjca, da pregleda in oceni njegove pesmi. Poleg ocene njegovih pesmi pa ga je zanimalo tudi njegovo mnenje o kulturnem poslanstvu Slovenske mladine. Pismo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Šoštanj, 20. X. 1939
Dragi gospod Kranjec!
Na literarnem večeru v Šoštanju sem Vam obljubil, ali bolje, ste mi Vi obljubili, da Vam lahko kdaj ob kaki priliki pišem.
Oprostite mi, oziroma oprosti mi (tedaj v Šoštanju ste mi namreč dejali, da Vas lahko kar tičem, pa ne vem, če velja to še danes), da Vam že prvič ko Vam pišem, delam sitnosti.
V kulturnem krožku v Šoštanju bom namreč naredil predavanje o prekmurski književnosti in zato bi Vas prosil, če bi mi lahko poslali kaj tozadevnega materiala, če ga imate. Sicer pa mislim, da ga sigurno imate. Sam imam na razpolago le par letnikov „Mladega Prekmurca‟, kar pa je premalo za predavanje kakršnega mislim narediti.
Sicer pa, če se ne motim, če se ne motim, ste Vi že itak nekje predavali o tem tematu.
Torej zelo, Vam bi bil hvaležen, če bi mi lahko preskrbeli kakršen koli material, samo da se tiče prekmurske književnosti.
Pa še nekaj bi Vas rad vprašal; kako to, da ste vrnili „Slovensko mladino‟. Zvedel sem namreč od uredništva, da ste jo poslali nazaj. Ali Vam ne ugaja, ali pa ste jo mogoče zamenjali s kakim drugim listom, ker je letos oblikovno čisto drugačna kot pa lansko leto.
Material za „Sodobnost‟ Vam lahko, če hočete, v kratkem času pošljem.
Ko boste imeli čas, mi, prosim, pišite, o vsem, kar bi me utegnilo zanimati in kar bi bilo zame koristno in „vzgojno‟.
Vas do tedaj lepo pozdravlja
Vaš Drago Jeran
Destovnik Karel, Šoštanj
Kolodvorska 2
- S. Pa ne bodite hudi, da Vas nadlegujem. Drugič bom pisal o drugih stvareh.
Miško Kranjec mu na pismo odgovori 26. oktobra 1939. Pismo hrani Knjižnica Velenje.
Dragi Drago! V. Poljana 26. okt. 39
Šele zdaj Ti odgovarjam na Tvoje pismo, ker prej nikakor nisem mogel, bodisi, da me ni bilo doma, bodisi, da sem imel kaj zelo nujnega.
Glede predavanja o prekmurski književnosti, ki ga nameravaš imeti v Vašem krožku, ne vem, kake vrste predavanje hočeš imeti. Ali misliš tu upoštevati predvsem starejšo prekmursko književnost, ki se začne s Küzmičem, ali pa bodeš govoriti samo o delu in poskusih povojne dobe. To mi če ne drugače vsaj na karti natančneje sporoči, da Ti bom vedel nekoliko podrobneje pisati. Sam pa o tem nisem nikjer predaval, pač pa je že dokaj napisanega o tej stvari, zlasti o starejši književnosti, dočim je povojna še vedno zelo skromna. Če hočeš o tej povojni, mi moreš sporočiti, o kom naj Ti kaj sporočim. Kajti književnost se da raztegniti.
Torej o tem mi piši podrobneje ali vsaj, kaj nameravaš.
Glede Slov. mladine pa Ti morem sporočiti, da so jo vrnili naši doma ker so se držali mojega navodila, da bom odpovedal vse, kar ne morem. In tako je tudi ona prišla vmes. Vendar mi jo lahko pošljete. Sicer sem že nekaj govoril s Teboj v Šoštanju o tem Vašem dokaj nejasnem pokretu, s katerim človek ne ve kam. Tisto predavanje in potem vsi „načelni‟ članki so bili take vrste, da se dado obrniti v prid vsakomur, kdor hoče. Če bi bilo samo zgolj literarna ambicija bi še bilo, dasi je tu i premajhen krog zbran pri listu, da bi mogel zainteresirati vso slovensko mladino, ki poizkuša pisati. Če bi se to posrečilo, potem list ima vsaj nek pomen. Da bi pa list bil samo za en rod, ki bo v kratkem, kolikor bo sposoben, prestopil v večje revije, to ni vredno.
Če pa je list namenjen tudi drugim stvarem, in zdi se mi, da to hoče biti, tedaj bi si v današnjih časih že moral biti na jasnem, kaj hoče. Kajti na videz naš razbiti svet se v notranjosti čedalje bolj zožuje samo na dva pola. V ostalem pa se bo v tem letu pokazalo, kaj, kako in kam. Kajti nejasna gesla ne morejo nikogar pritegniti. Sam lahko vidiš, kako daleč ste s to revijo bodisi od slovenskega kmeta, bodisi od slovenskega delavca. Odtegniti pa se osrednjemu jedru slovenskega naroda, ne vem, kak sad naj to obrodi.
Sicer pa se bo to vse počasi izčistilo in potem bo jasneje vidno, ali je bilo dobro ali ne. Glede pesmi mi jih le pošlji. Rekel sem Ti, da jih bom spravil v revijo, če so godne za to. Smisel za poezijo si pokazal, če se samo pravilno razvijaš, potem pojde vse v redu. Pa se kaj oglasi. Pozdravi Kreigerjeve in druge.
Te pozdravlja
Miško Kranjec
