Vabimo vas na razstavo, s katero letos obeležujemo stoto obletnico smrti vsestranskega umetnika slovenske besede, ki je slovenskim bralkam in bralcem prikazal Prešernovo pesniško veličino z objavo njegovih Poezij in obširno študijo leta 1866. Je eden najzaslužnejših za postavitev Prešernovega spomenika sredi Ljubljane.
Svoje besedne spretnosti, široko jezikovno znanje in poznavanje klasične filologije, domoljubni in estetski čut je prikazoval v številnih pesmih, pripovedih, romanih, dramah in pismih, tako popotnih kot polemičnih. Z zbirkami Pod lipo, Zimski večeri, Jagode in Lešniki se je približal tudi otrokom in mladim.
Kdo ne pozna pripovednih del Zorin, Gospod Mirodolski in Sódnikovi ter cikla pesmi Iz groze dni, ki jih je spisal v času prve svetovne vojne? Napisal je tudi besedilo znane pesmi Žabja svatba, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec. Kazal je smer naslednjim rodovom slovenskih književnikov in objavljal njihova dela v dunajski reviji Zvon. Literarni zgodovinarji iz prve polovice 20. stoletja, kot sta denimo Ivan Prijatelj in Karel Glaser, so čas njegovega književnega ustvarjanja označili kot Stritarjevo dobo. Oznako »patriarh našega slovstva« je Stritarju dal dr. Ivan Prijatelj.
Razstava bo na ogled od 6. 11. do 29. 12. 2023 v MKL-Slovanski knjižnici, pred glavno čitalnico v 2. nadstropju na Einspielerjevi 1 za Bežigradom. Avtor razstave je mag. Gašper Hudolin.
