“Sprva sem bil docela uverjen, da je slovenska kultura v ornamentih prav borna in da je še tisto, kolikor je imamo, večidel tujega izvora. Toda ob neprestanem primerjalnem študiju naše in tuje ornamentike so se mi jele odpirati oči, tako da sem prišel sčasoma do spoznanja, ki zahteva glede tega temeljnega vprašanja našo popolno preorijentacijo. Najprej sem dospel do izvrstne metode, ki omogoča, da moremo razlikovati naš sedanji okras od tujega. Da bi ugotovil, od kod neki izvirajo razlike, sem se poglobil v preučevanje umetnostne zgodovine.”
Karlovšek, J. (1935). Slovenski ornament, Zgodovinski razvoj
Jedro Karlovškovih raziskav so bili ornamenti. Ni jih le zbiral, pač pa ustvarjal tudi svoje. Motive, iz katerih je sestavljen ornament, deli na štiri glavne skupine, in sicer na geometrične, naravne ali naturalistične, predmetne in umetno sestavljene. Tudi barve naj bi bile izražene na tri načine, idealistično, naturalistično in prosto. V prvi knjigi popisuje zgodovinski razvoj ornamenta, vse od bronaste in železne dobe do rokokoja, naprej do ornamentalne umetnosti vzhoda, srednjeazijskega področja, vse do Kitajske in Indije. Zadnji, krajši odstavek prvega dela knjige je posvečen barvam najstarejših ornamentov. Naše najstarejše barve se uveljavljajo kot rdeča, rumena in rjava, mlajši in manj uporabljeni pa sta zelena in modra. Vse te barve z belo in črno vred imajo značaj mehkih in toplih tonov, ki edini ustrezajo slovanskemu čustvovanju. V drugem delu knjige objavi gradivo o našem ornamentu, predvsem kako se je naš okras praktično uporabljal na predmetih. V knjigi zapiše, da v naši narodni umetnosti obstaja poseben ornamentalni slovenski tip, ki se loči od vseh drugih tipov. Na naših različnih okrašenih izdelkih ali predmetih se ponavljajo skoraj vedno eni in isti ornamentalni motivi, ki so povzeti iz poljedelstva, vrtnarstva, živalstva in verstva.
Knjigi si lahko ogledate na dLib-u.
