V madžarskem delu Avstro-ogrske monarhije so v drugi polovici 19. st. kazinoji predstavljali družabna središča takratnega meščanskega razreda. Ustanavljali so jih v večjih mestih in tudi v t. i. podeželskih mestih kar je bila takrat Murska Sobota.
V Murski Soboti so kazino ustanovili leta 1876 s 53 člani.[1] Pravila, ki so nastala 25. januarja 1878 in pod katera je bil podpisan začasni predsednik György Horváth, je ministrstvo za notranje zadeve odobrilo 20. februarja 1878. Cilji kazina so bili pospeševanje družabnega življenja in prosvete v madžarskem duhu, kar bi dosegli z branjem časopisov, družabnimi shajanji, znanstvenimi in leposlovnimi predavanji oz. branji, družabnimi večeri in primernimi zabavami.[2]
Kazino je ves čas demonstriral svojo madžarskost. Redno so praznovali 15. marec s petjem himne ter kulturnim programom. Te prireditve so običajno organizirali skupaj s Pevskim in glasbenim društvom iz Murske Sobote. Na ta praznovanja so poleg članov obeh društev vabili domovinsko čuteče meščane in tudi predstavnike kazina iz Beltincev iz sosednje Zalske županije. Prireditve so potekale v gostilni Czelczer ali v Kroni in so jih zaključevali z večerjo in zdravicami.[3]
Svojo nalogo širjenja madžarske kulture je kazino izpolnjeval z naročenimi madžarskimi časopisi, kot so bili v letu 1888: Nemzet, Egyetértés (Edinost), Pesti Hirlap, Vasmegyei Lapok, Vasárnapi Ujság (Nedeljski časopis), MéV, Borsszem Jankó, Dunántul (Prekdonavje) in Magyar Föld (Madžarska zemlja). Imel pa je naročena tudi nemška Budapester Tagblatt (Budimpeštanski dnevnik) in Fliegende Blätter.[4]
Poleg časopisov so v kazinu za širjenje bralne kulture ustanovili knjižnico. Na februarski skupščini leta 1892 so se odločili povečati knjižnico z domovinskimi deli in za to namenili 50 forintov. Želeli so, da bi se bralnih večerov v kazinu udeleževale tudi ženske.[5] Istega leta je grofica Szapáry, žena grofa Géze, darovala kazinu literarna dela madžarskih avtorjev ali prevodov v madžarski jezik ter nekaj francoskih in nemških del. Ob tem je še obljubila za stalno darovati en izvod časnikov tistih naslovov, ki jih je prejela več.[6] Kazinska knjižnica je sicer bila javnega značaja, v kateri so si ljudje za skromno plačilo lahko izposojali knjige. Odprta je bila vsako sredo in soboto od 17.30 do 19.00. Takrat je v njej deloval knjižničar, ki so ga vedno izbirali na skupščinah.[7] Januarja 1898 je knjižnična zaloga znašala več kot 400 razvedrilnih in znanstvenih del. Ker je zaloga knjig narasla, je skupščina naročila ureditev knjižnice in natis kataloga, ki bi ga poslali vsem zunanjim članom.[8] Leta 1908 je knjižnica štela 914 zvezkov.[9] Konec januarja 1910 so zanjo zaradi premalo denarja sklenili vzeti 10-letno posojilo z letnim odplačilom 100 kron. Na ta način bi pridobili 760 kron in v antikvariatu bi zanje lahko kupili lepo število knjig, še posebej, ker bi za gotovinski nakup nad 200 kron dobili velik popust.[10] Na skupščini februarja 1911 je namestnik knjižničarja Sándor Szentkirályi poročal, da so iz antikvariata v Budimpešti pridobili novih 265 del v 363 zvezkih in da je knjižnica lahko ponudila članom v branje 1.284 del. Skupščina ga je izbrala za knjižničarja, pomožni knjižničar pa je postal območni notar Kálmán Györy.[11] Marca 1912 je Szentkirályi dal odpoved z mesta knjižničarja, česar pa niso sprejeli in tako je še naprej ostal v tej vlogi. Obenem so za pomožna knjižničarja izbrali Kálmána Györyja in Jena Fülöpa. Szentkirályja so za knjižnično delo nameravali nagraditi za njegovo delo, vendar je on menil, naj ta denar raje namenijo za knjižnico.[12]
Ob skrbi za knjižnico je kazino za kultiviranje svojih članov skrbel z branji in predavanji, ki so se jih lahko udeleževali tudi družinski člani članov kazina. Taka branja so bila leta 1888, npr. v gostilni Most. Na ta način so upali v kazino pridobiti tudi izobražence, ki se vanj niso preveč vključevali.[13]
Leta 1888 je kazino predvsem zaradi pasivnosti članov zašel v krizo in na skupščini tega leta so razpravljali celo o njegovem obstoju. Število članov je padlo na dobrih 20.[14]
Značaj popolnoma družabnih prireditev so imeli kazinski plesi in zabave. Marca 1889 so priredili ples, na katerem so plesali četvorko, kotiljon in čardaš.[15] Med take družabne dogodke lahko štejemo še pustne zabave v kostumih, čajanke, moške večere in silvestrske večere. Prihodki takih zabav so često bili namenjeni za razvoj knjižnice.[16]
Kazino je imel tudi svoje kegljišče, ki so ga odprli 11. maja 1890, in ob navzočnosti 38-ih gostov iz Beltincev iz sosednje Zalske županije so ta dan organizirali otvoritveno tekmovanje z zabavo.[17]
Leta 1895 je Bánffyeva vlada sprejela liberalni zakon št. XLIII, ki je zagotovil svobodo in enakopravnost veroizpovedi na Ogrskem. Ta zakon je povzročil nesoglasja in ločevanja med člani kazina, ki so se vlekla še v kasnejša leta. Na skupščini leta 1898 so se zaradi tega sklenili zavzeti za prijateljsko združevanje ljudi in za izobraževanje.[18] Tudi pozneje so kdaj predsedniki na skupščinah v svojih uvodnih govorih izrazili nezadovoljstvo nad družabnim življenjem. Tako je na skupščini 21. januarja 1900 predsednik dr. Zoltán Czipott opozoril na neslogo, brezčutnost, otopelost in uspavanost društva. Poleg kartanja in pripovedovanja šal bi bilo potrebno gojiti dobro duhovno razpoloženje, iskreno prijateljstvo in sodelovanje.[19]
Domoljubnost kazina se je kazala tudi v zbiranju denarja za kipa Gáborja Barossa, Lajosa Kossutha in za Petőfijevo hišo.[20]
Vse do odprtja novih prostorov kazina 28. avgusta 1909 v novem Dobrayevem hotelu se je kazino stiskal v majhnih in ozkih sobicah v raznih gostilnah. Murska Sobota je dobila železnico leta 1907, in šele takrat se je gostilničarju Dobrayu zdelo smiselno zgraditi hotel, ki bi bil rentabilen. Novi prostori kazina so se nahajali na vsej vzhodni strani nove stavbe in so obsegali predsobo, čitalnico in igralno sobo. Od hotelskega hodnika jih je ločila steklena stena. V čitalnici je bila osem metrov dolga knjižna omara, ob oknih, ki so gledala na ulico, pa so bile bralne mize in pisalna miza. V drugem delu čitalnice je bila biljardna miza in miza za šah. Pohištvo so dopolnjevali nosilec za biljardne palice, ura in narisana portreta Istvána Széchenyija[21] in Ferencza Deáka. Iz čitalnice se je prišlo v igralno sobo, kjer je v gornjem kotu stala klubska garnitura z naslanjači. V njej je vzdolž zidov bilo sedem kartaških miz s primernimi strežnimi mizicami. Svetili so lahko s plinom acetilenom s pomočjo lestencev. Notranja oprema je bila iz Budimpešte. Na stenah so bile papirne tapete, na tleh pa hrastov parket. Pri opremljanju prostorov jim je pomagal rojak, arhitekt László Takáts. Člani odbora kazina so sprejeli predlog hotelirja Dobraya, da on zaposli natakarja, ki bi bil na voljo edinole kazinu, če bi odbor zanj mesečno prispeval 10 kron.[22] Nekaj dni po otvoritvi novih kazinskih prostorov so na dražbi 1. septembra 1909 prodali pohištvo starega kazina: 19 stolov, 1 naslonjač, 2 štirioglati kartaški mizi iz trdega lesa, 2 okrogli kartaški mizi iz trdega lesa, dolgo mizo za branje, divan, knjižno omaro, 4 servirne mizice, 2 stoječa obešalnika, 2 stenska obešalnika, 4 zavese iz rdečega pliša, 1 umivalnik in 4 pljuvalnike. V eni uri in pol so te kose pohištva razprodali in to je pomenilo konec starega kazina.[23]
Leta 1910 so za poživitev društvenega življenja ustanovili enajstčlansko komisijo za razvedrilo, ki bi naj organizirala hišne koncerte, branja, umetniške in družabne večere in vsaj nekaj prireditev, na katerih bi lahko bile prisotne tudi ženske.[24] Omenjena komisija pa svojega dela ni opravljala. Še leta 1913 je namreč dr. Vályi na večerji v prisotnosti 32 članov opozoril na nezadostnost kulturnega življenja in na njegov nizki nivo. Poleg že zgoraj omenjenih prireditev je predlagal še vpeljavo znanstvenih predavanj. Tudi glede kulturnih dogodkov sta v okraj zašli le ena ali dve gledališki skupini.[25] Zaradi kritik se je komisija za razvedrilo le zganila in ravnatelj meščanske šole György Kovács je za oživitev kazina prevzel organizacijo prvega takega večera z glasbenim programom in branjem, ki je bil 3. decembra 1913. Za člane kazina je znašala vstopnina 1 krono, njihovi družinski člani in gostje pa so imeli prost vstop.[26]
Na skupščini februarja 1913 je član kazina živinozdravnik Sándor Junkuncz opozoril na pomen razvoja naravoslovja, in skupščina se je odločila za vstop v Naravoslovno znanstveno društvo / Természettudományi Társaság.[27]
Ob izbirah članov vodstev na skupščinah lahko vidimo, kakšna je bila njihova poklicna struktura. Tako je na skupščini 28. decembra 1886 predsednik kazina postal župnik iz Murske Sobote Ferencz Gáspár, tajnik pomočnik murskosoboškega okrajnega glavarja Jenő Csorna, blagajnik šef pošte Ede Kattauer in ekonom Flórián Sohár. Člani odbora pa so postali okrajni sodnik Pongrácz Agustich, odvetnik Géza Pintér, zdravnik Gáspár Mintsek in nižji okrajni sodnik Károly Kovács.[28] Leta 1906 je bil predsednik društva glavar okraja Murska Sobota Pongrácz Pósfay in med nove člane so sprejeli gradbenega inženirja, dva odvetniška kandidata, dva učitelja in kaplana Rezsa Vadovicsa.[29]
Število članov v kazinu v letih 1876 – 1911 po MéVu:
| Leto | Skupaj |
| 1876 | 53 |
| 1884 | 54 |
| 1888 | 25 |
| 1908 | 101 |
| 1909 | 96 |
| 1911 | 118 |
[1] Kuntár, ″100 év előtti Vas megyei egyletek″, str. 272. O ustanovitvi kazina gl. Vasvármegye, 1898, str. 394; Magyarország egyletei és társulatai 1878-ban (Budapest, 1880), str. 318; VaML, E. nyil..; Jerič, Zgodovina madžarizacije v Prekmurju, str. 5; Pór, A magyarországi egyesületek címtára, str. 1211.
[2] VaML, E. asz.: A muraszombati Casino alapszabályai (Pravila Kazina Murska Sobota).
[3] ″Jegzyőkönyv …″, MéV, 29. marec 1891, št. 13, str. 4; ″A márczius 15-iki …″, MéV, 20. marec 1892, št. 12, str. 2; ″A muraszombati Casino közgyülése″, MéV, 16. februar 1908, št. 7, str. 2.
[4] ″Jegyzőkönyv″, MéV, 5. februar 1888, št. 6, str. 3; ″Jegyzőkönyv …″, MéV, 4. november 1888, št. 45, str. 4.
[5] ″A f. hó 7-én …″, MéV, 14. februar 1892, št. 7, str. 2.
[6] ″Gróf Szápáry Gézáné …″, MéV, 16. oktober 1892, št. 42, str. 2.
[7] ″Kaszinó-gyülés″, MéV, 20. januar 1895, št. 3, str. 3.
[8] ″A muraszombati Casinó″, MéV, 18. januar 1898, št. 3, str. 2.
[9] ″A muraszombati Casino közgyülése″, MéV, 16. februar 1908, št. 7, str. 2.
[10] ″A Casinó választmányi ülése″, MéV, 30. januar 1910, št. 5, str. 2.
[11] ″A muraszombati Casinó közgyülése″, MéV, 26. februar 1911, št. 9, str. 2.
[12] ″A Casinó közgyülése″, MéV, 3. marec 1912, št. 9, str. 2.
[13] ″A muraszombati casino …″, MéV, 19. februar 1888, št. 8, str. 3.
[14] ″Megbukjék-e a casino?″, MéV, 8. januar 1888, št. 2, str. 1.
[15] ″A muraszombati casino bálját …″, MéV, 10. marec 1889, št. 11, str. 4.
[16] ″A casino tréfa-estélye″, MéV, 3. marec 1895, št. 9, str. 3; ″Jelmez estély″, MéV, 17. februar 1901, št. 7, str. 2; ″Teaestély″, MéV, 2. februar 1902, št. 5, str. 2; ″Férfi-est a kaszinóban″, MéV, 5. april 1903, št. 14 str. 2; ″Silvester estély″, MéV, 3. januar 1909, št. 1, str. 3.
[17] ″Levél a szerkesztőhez″, MéV, 18. maj 1890, št. 20, str. 2.
[18] ″A muraszombati Casinó″, MéV, 18. januar 1898, št. 3, str. 2.
[19] István Kováts, ″Jegyzőkönyv″, MéV, 28. januar 1900, št. 4, str. 2-3.
[20] ″A muraszombati »casinó« …″, MéV, 10. julij 1892, št. 28, str. 2; ″A muraszombati casino …″, MéV, 6. maj 1894, št. 19, str. 3; ″A Casino közgyülése″, MéV, 24. februar 1907, št. 8, str. 1; ″A muraszombati Casinó választmányi ülése″, MéV, 14. april 1907, št. 15, str. 2; ″A muraszombati Casino közgyülése″, MéV, 16. februar 1908, št. 7, str. 2.
[21] István Széchenyi (1791-1860), grof, politik in pisec. Leta 1825 je dal na razpolago enoletne prihodke svojih posesti za ustanovitev Madžarske akademije znanosti. Na njegovo pobudo so leta 1827 po vzoru angleških klubov v Budimpešti odprli kazino.
[22] ″Megnyilt az uj Casino″, MéV, 5. september 1909, št. 36, str. 2.
[23] ″A Casino régi butorai″, MéV, 15. avgust 1909, št. 33, str. 2.
[24] ″A Casinó választmányi ülése″, MéV, 30. januar 1910, št. 5, str. 2; ″A muraszombati Casinó″, MéV, 20. februar 1910, št. 8, str. 1-2.
[25] ″A vigalmi bizottság müködésben …″, MéV, 16. november 1913, št. 46, str. 3. ″A casinó lakomája″, MéV, 9. marec 1913, št. 10, str. 1-2.
[26] ″Az első Casino estély″, MéV, 23. november 1913, št. 47, str. 3.
[27] ″A muraszombati Casinó közgyülése″, MéV, 2. marec 1913, št. 9, str. 3.
[28] ″A mura-szombati kaszino …″, Rábavidék, 16. januar 1887, št. 3, str. 3.
[29] ″A muraszombati Casinó választmányi ülése″, MéV, 21. oktober 1906, št. 42, str. 3; ″A muraszombati Casinó választmányi ülése″, MéV, 2. december 1906, št. 48, str. 3.
