Tretji najstarejši zapis imena kraja v Moravški dolini pripada Pečam. Prvič so omenjene v ustanovitveni listini Velesovskega samostana, leta 1238. Ustanovili so ga bratje Gerloh, Walter in Weriand iz Kamnika. V dokumentu, datiranem 11. decembra 1238, potrdil ga je oglejski patriarh Bertold, je med drugim zapisano, da je Gerloh iz Kamnika podaril novoustanovljenemu samostanu štiri kmetije v Pečah (…in Pesche…), v dokumentu, ki je nastal nekaj dni prej pa je navadeno, da je Gerloh podaril v Pečah štiri kmetije in šest oseb (Listina ARS ZL; UBKr II, št. 102; GZS V, št. 698) ARS, Zbirka listin, listina 5228).
Kamniški vitez Gerloh je živel ob koncu 12. in v prvi polovici 13. stoletja. On, njegovi bratje in sorodniki so imeli bogato posest, zlasti okoli Cerkelj, Šenčurja in Velesovega. Ta posest je Gerlohu omogočila, da je s pomočjo tedanjega oglejskega patriarha Bertolda in grofov Andeških, opata iz Gornjega Grada in raznih sosedov ustanovil na svoji zemlji v Velesovem samostan, ki je po času prvi samostan na Gorenjskem (Pfajfar, 1938. str. 7). Neža Svibenjska je leta 1258 podarila Velesovskemu samostanu nekaj kmetij v Pečah (im Pesche). 6. januarja 1332 je Eberhart iz Semiča prodal kmetijo v Pečah (Pecz), na kateri je bil kmet Martinec, samostanu v Velesovem.
Leta 1386 so Peče v eni od gallenberških listin, zapisane kot Petsch. V urbarju deželnoknežjih gospostev Svibno, Kamnik, Kranj in Postojna so Peče leta 1420 pod imenom Petsch omenjene v zvezi z zaselkom Žabše (Sabischach; Žabše so bile tisti del današnjih Kandrš, ki jih poznamo pod imenom Trata). Do leta 1500 so znani še dokumenti, v katerih so Peče zapisane kot Petz, (… zu Petz in Morawtzer pharr …) in Pettsch (… zu Pettsch … in Morawtscher pharr …), leta 1444, Petshchach in Petschach (… decima in Petschach plebis Moräitsch …) leta 1497.
Peče so dobile ime po pečinah, skalnatih stenah, pod katerimi leži vas. Danes so stene sicer poraščene z gozdom. Beseda péč je staro občno ime za veliko, živo skalo, skalnato steno. Pečani so prebivalci ob skalnati steni ali pod njo (Snoj, 2009). Prvi zapis imena Peče v letu 1238 kaže na to, da je bilo ime znano že mnogo prej, morda že v prvem tisočletju. Zagotovo so za peški kamen vedeli že Kelti, kar potrjuje izpoved Tita (Titus) Strmljana, ko je junija leta 1928 med izkopavanjem keltskega groba na Lestini nad Vačami prisotnemu novinarju časopisa Jutro, dejal: »… smo že udarili na pokrov, na veliko kamenito ploščo, ki ni od tod; ampak je prenešena iz Peč v Moravški dolini. Kelti so bili hudimanovo močni, ker so tako daleč nosili skale za grobišča svojih rajnkih. Naši pradavniki so živeli večinoma ob sirovem mesu, ta pa daje moč.« (Jutro, 9. 1928, št. 129, str. 5). Tit Strmljan (1861-1943) je bil kmet in zelo dejaven starinokop. Kot ljudski živinozdravnik je zdravil živino daleč naokoli in je zelo dobro poznal Peče in okoliške vasi, poznal je tudi peški kamen. Tit Strmljan in njegovi pomočniki so na Lestini leta 1927 izkopali tudi znameniti bronasti kipec keltskega bojevnika, najlepši primerek kipca te vrste železne dobe, hrani ga Narodni muzej v Ljubljani. Kako so Kelti imenovali prostor današnjih Peč ne vemo, vsekakor pa so ta prostor poznali zaradi kamna.
