V Mariboru se je v 17. stoletju prvič pojavila kuga, zaradi katere je umrla tretjina prebivalstva. Ko se je kuga končala, so mariborski prebivalci leta 1681 v zahvalo postavili kužni spomenik – steber s podobo Marije. Tega so na Glavnem trgu v 18. stoletju, leta 1743, nadomestili z današnjim delom Jožefa Strauba. Spomenik velja za eno njegovih najboljših del, obenem pa sodi med vrhunska dela slovenskega baroka. Okoli Marije je razvrščenih šest svetnikov, priprošnikov zoper kugo. Kasneje so dodali še ograjo. Današnji spomenik je kopija, originali pa se nahajajo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor in Pokrajinskem muzeju Maribor.
Ljudje srednjega veka so bili prepričani, da je kuga božja kazen za človeštvo. V spomin in opomin o divjanju kuge so prostor arhitekturno zaznamovali s spomeniki. Vsa znamenja so si podobna, saj so zgrajena po določenem sistemu – spodaj imajo razgiban del, na katerem so postavljeni kipi svetnikov, v višino pa se dviguje steber, na vrhu katerega stoji Marija. Kužna znamenja so priprošniki, pomniki in hkrati nagrobniki.
V slovenskem kulturnem prostoru tako srečamo v sočasnih latinskih, italijanskih, nemških in slovenskih virih različna poimenovanja za kugo: antrax, bubo, Moria, Pest, Pestillenz, Kontagion, Infection, hitziges Fieber, die böse Krankheit, schwarzer Tod, das grosse Sterben, pomor, mor, črna smrt, turška smrt in veliko mrtje.
Gradivo: Univerzitetna knjižnica Maribor, Zbirka drobnih tiskov
Viri:
https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/5193-
Senka Dreu: Kuga je v 17. stoletju pri nas razsajala kar osemdesetkrat, Štajerski tednik, 31. 3. 2020
Ema Umek: Kuga na Štajerskem v letih 1679-1683. V Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, letn. 6, št. 2 (1958), str. 80-84
