“Kako je s to neuklonljivostjo Maribora, kjer so skozi stoletja in stoletja pešačili, jahali ali se vozili Iliri in Kelti, Ogri in Germani, trgovali Židi, požigali Turki, na pohode hodili Francozi in še pred sedemdesetimi leti nacionalistični Nemci kričali, da bodo to deželo naredili zopet nemško /…/ O, velikokrat je Maribor klonil in tudi mnogi “Veliki” so za vedno klonili. A živelj naših prednikov, ki je prišel sem pred dobrimi tisoč leti, slovenski rod v mestu, v Slovenskih goricah, na Pohorju, Kozjaku, Dravskem polju ni klonil … Na severu te male domovine – ni klonil.”
(Tone Partljič, del uvoda iz zbornika Neuklonljivi Maribor, 2011, str. 8-9)
Leta 2021 praznujemo tridesetletnico samostojne slovenske države. Prizadevanja zanjo so dosegla vrh v letih 1990 in 1991, vendar se je “hiša slovenske državnosti”, kot jo imenuje dr. Marjan Žnidarič (Začelo se je v Pekrah, 2001, str. 7), gradila daljše obdobje. Kot ugotavlja Žnidarič, so bili njeni temelji postavljeni že leta 1918 ob razpadu avstroogrske monarhije, preživela je težko obdobje druge svetovne vojne in nato leta 1991 stopila na samostojno pot.
Uvod v zaključne procese osamosvajanja, skupaj z osamosvojitveno vojno, se je zgodil v Pekrah spomladi 1991. 23. maja 1991 je prvič prišlo do merjenja moči med slovensko Teritorialno obrambo (TO) in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), poleg tega pa se je nasilju JLA zoperstavilo lokalno prebivalstvo. Upor proti jugoslovanski vojski ima zato, kot piše dr. Žnidarič, “zgodovinsko vrednost kot visoko moralno dejanje tistih, ki so zastavili svoja življenja v bran slovenskih nacionalnih interesov.” (Začelo se je v Pekrah, 2001, str. 7-8)
Digitalna zbirka “Na severu te male domovine …” je spomin na osamosvojitvene dogodke na območju Maribora in okoliških občin, na pogum in srčnost pripadnikov slovenske teritorialne obrambe, takratne milice, novinarjev, fotoreporterjev, snemalcev, zdravstvenega osebja, civilnih prebivalcev, lokalnih oblasti in vseh služb ter posameznikov, ki so bili udeleženi v dogajanje od maja 1991 do odhoda zadnjega vojaka JLA s tega območja. Da je zbirka lahko nastala, gre velika zahvala časniku Večer in njegovi fotodokumentarni službi, Policijskemu veteranskemu društvu Sever Maribor in območnim združenjem Zveze veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj, Ruše ter Maribor, ki so darovali in dovolili objavo svojega gradiva ter se prijazno odzvali na sodelovanje na okroglih mizah, posvečenih praznovanju tridesetletnice samostojne Slovenije.
