Ni lahko dobiti kterega kraja na Kranjskem, ki bi se v starih pismih tolikokrat imenoval, kakor naš Vinivrh.« (Volčič J., Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem)
Razloženo naselje Vinji Vrh na istoimenskem hribu nad dolino Krke in avtocesto Ljubljana–Zagreb se prvič omenja leta 1704. Nekoč je bilo na tem območju Panonsko morje, o čemer pričajo ostanki polžev in školjk. Ena izmed znamenitih najdb je tudi zob morskega psa.
V starejši in mlajši železni dobi so tukaj živela ilirska in keltska plemena. Za njimi so ostale gomile, drugače pa na mogočno naselbino na Vinjem vrhu spominja tudi skledasta čelada, poimenovana čelada šmarješkega tipa. Prazgodovinska naselbina na Velikem Vinjem Vrhu je zaobjela pretežni del prostranega platoja s cerkvijo sv. Jožefa. Po obliki je močno prilagojena terenu, utrjena je bila z obrambnim zidom. Sodi med najpomembnejša železnodobna najdišča v Sloveniji.
V knjižnični slikovni zbirki hranimo nekaj zelo starih panoramskih razglednic Vinjega vrha z značilnimi nasadi vinogradov.
