Klasicistično pokrito sprehajališče »Vandelban« (Wandelbahn), zgrajeno daljnega leta 1843, sodi med stavbno dediščino Rogaške Slatine, ki je žal podlegla zobu časa. Spomin nanj se najlepše ohranja skozi upodobitve na starih razglednicah, nekatere od njih hranimo tudi v domoznanski zbirki Knjižnice Rogaška Slatina.
Gre za dolgo pritlično stavbo, ki jo je sestavljal niz enostransko odprtih arkad s paviljonskima zaključkoma (vhodoma), katero je po načrtu inženirja J. Hasslingerja zgradil slatinski gradbenik F. Lobenwein v sodelovanju s tesarskim mojstrom Schmidom.
Konstrukcija pokritega sprehajališča je bila pretežno lesena, vendar je zaradi elementov, izdelanih iz ometanih opažev s trstiko (stebri, pilastri ipd.) navzven dajala vtis kamnite ali opečnate gradnje. Za prvotno odprtimi arkadami so bile naknadno nanizane trgovinice s spominki, časopisi ipd., ki so tvorile t. i. začelje.
Tla Vandelbana so bila tlakovana s kamnitimi ploščami, strop pa prekrit z bogatimi poslikavami v obliki arabesk graškega slikarja A. Uetza. Notranjost hodnika je bila opremljena z lično izrezljanimi vitrinami trgovinic, klopmi in večjimi posodovkami. Krasila sta jo kamnita doprsna kipa Aeskulapa (starogrški bog zdravilstva) in Hygieie (grška boginja zdravja), delo avstrijskega kiparja J. Meixnerja, postavljena levo in desno od vhoda v sredini.
Skozi dobro stoletje obstoja se je notranjost in zunanjost stavbe spreminjala, dodajali in odstranjevali so se detajli, poslikave, po drugi svetovni vojni pa je bil Vandelban žal prepuščen propadanju, kar je na koncu (leta 1981) privedlo do porušenja te prelepe slatinske znamenitosti.
Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004.
