Glede na njihov priimek smemo domnevati, da so bili Fuchsovi nemškega porekla. Franc Fuchs, ki je bil sicer po osnovnem poklicu dimnikarski mojster, je leta 1921 skupaj s celjskim trgovcem Avgustom Kreganom ustanovil kovinarsko podjetje Prva jugoslovanska žična industrija, Fuchs in Kregan, Celje. Ko sta se naslednje leto družabnika razšla, je Franc Fuchs skupaj z več novimi družabniki 23. maja 1922 ustanovil podjetje Prva jugoslovanska žična industrija, d. z o. z. v Celju, ki se je leta 1939 preimenovalo v Prva jugoslovanska kovinska industrija. Svoje proizvodne obrate je imelo v Gaberju v Tovarniški ulici.
Predmet njegovega poslovanja je bilo izdelovanje žičnatega pletiva, predelava pločevine in izdelovanje ograj. Ker so v naslednjih letih ostali družabniki iz družbe izstopili, je Franc Fuchs postal edini lastnik podjetja. Leta 1930 je svoj poslovni delež v podjetju prepustil svoji ženi Frančiški Fuchs (roj. Pele), ki je podjetje vodila vse do začetka 1945. Ker je bilo ob zavezniškem bombardiranju Celja njuno stanovanje porušeno, sta z možem Francom odšla živet v Gradec. Poslovanje podjetja sta prepustila svojemu sinu Francu Fuchsu ml., ki si je zase in za svojo družino uredil zasilno stanovanje v skladišču podjetja.
Tako kot skoraj vsa celjska industrijska podjetja je bilo tudi Fuchsovo podjetje Prva jugoslovanska kovinska industrija, d. z o. z. po vojni zaplenjeno. Njegovo zaplembo je 21. novembra 1945 izreklo Okrožno sodišče v Celju na procesu proti njegovi lastnici Frančiški Fuchs. Sojenje je potekalo v njeni odsotnosti, saj je obtoženka, kot že povedano, pred koncem vojne skupaj z možem Celje zapustila in šla živeti v Gradec. Obtožena je bila, da je svoje podjetje dala na razpolago okupatorju ter tako z njim gospodarsko sodelovala. Poleg zaplembe podjetja ji je sodišče izreklo tudi kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo enega leta ter izgubo političnih in ostalih državljanskih pravic za dobo treh let. Po zaplembi je Fuchsovo podjetje prenehalo obstajati, njegove stroje pa so odpeljali v Rebekovo tovarno tehtnic, iz katere je po njeni nacionalizaciji nastalo podjetje Tovarna tehtnic (kasnejša Libela).
Čeprav sta bila ob podjetje, pa sta Frančiška in Franc Fuchs bila lahko vesela, da sta še pravočasno zapustila Celje, kajti sicer bi verjetno takoj po končani vojni končala v teharskem koncentracijskem taborišču, kot se je to zgodilo z njunim sinom Francem Fuchsom mlajšim. O tem, kaj se je z njim dogajalo po koncu vojne, zvemo iz pripovedi njegove hčerke ge. Bebe Račič, roj. Fuchs, ki jo je 27. februarja 1991 v Novem tedniku objavila Irena Baša. Po njenih navedbah je njen oče Franc Fuchs ml. podjetje vodil le slabega pol leta. Povojna oblast ga je že maja, najkasneje pa junija 1945 ukazala aretirati in odpeljati v zapore OZNE v celjskem Starem piskru. Po približno mesecu dni mu je uspelo iz zapora pobegniti, vendar so ga kmalu ujeli in odvedli nazaj v zapor, od tam pa v teharsko koncentracijsko taborišče.
Tam je bil uvrščen med tiste, ki so ji nameravali brez vsakega predhodnega postopka pred sodiščem poslati v smrt, vendar mu je noč pred tem uspelo iz taborišča pobegniti. Zatekel se je k svoji ženi v Gaberje, ki je skupaj z dvema malima otrokoma živela v zasilnem stanovanju v nekdanjem skladišču podjetja. Seveda so ga tam takoj začeli iskati in sledile so številne preiskave stanovanja. Ob eni izmed preiskav je miličnik njegovi ženi zagrozil, da jo bo posilil in ustrelil, če ne pove, kje se skriva njen mož. Ta se je skrival v kakšen kvadratni meter veliki omari, ki se je nahajala v shrambi, kjer ga na njegovo srečo niso odkrili. Ker se je bal, da bi ga kdo ob obisku prepoznal in ga prijavil oblastem, je podnevi nosil žensko ruto, tako da sta ga njegova otroka začela klicati “teta”. V strahu za življenje se je v stanovanju skrival vse do junija 1954, torej celih devet let.
Verjetno bi se skrival še dlje, če ne bi Celja v noči s 4. na 5. junij 1954 zajela strahotna poplava in je voda zalila tudi Fuchsovo stanovanje. Franca Fuchsa ml., njegovo ženo in oba otroka, ki so za las ušli smrti v podivjani vodi, so iz poplavljenega stanovanja zjutraj naslednjega dne rešili vojaki z gumijastimi čolni. Vendar se Franc Fuchs ml. še vedno ni upal javiti oblastem, ker ni bil povsem prepričan, da ga ne bodo znova zaprli. Nekaj časa je živel pri svojih tetah v Gotovljah. Ko je znova začel zahajati med ljudi, ga je nekdo prepoznal in ga prijavil oblastem. Sledila sta aretacija in zasliševanje, ker ni imel nobenih osebnih dokumentov. Po tridesetih dneh so ga iz zapora izpustili. Šele tedaj je lahko s svojo družino zaživel kolikor toliko normalno življenje.
