Marjan Smrtnik je svoja likovna dela predstavil javnosti že na osmih samostojnih razstava. Nazadnje 22. oktobra 2019 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Iz besedila ob odprtju razstave:
Danes, tu v Galeriji in Avli Cankarjevega doma na Vrhniki, odpiramo že osmo samostojno razstavo Marjana Smrtnika. Predstavljamo njegovo veličastno življenjsko delo, saj so prvič skupaj s slikami razstavljeni tudi modeli strojev, ki jih je naredil. To je kar osem, do zadnjega detajla izdelanih tehničnih mojstrovin, pomanjšanih kopij originalov. In tu še tretja osmica: letos spomladi je gospod Marjan Smrtnik praznoval osemdeset let, kar daje predstavitvi njegovega izjemnega dela še dodatno slavnostno noto. Še veliko ustvarjalnih užitkov mu želimo.
Samostojne slikarske razstave Marjana Smrtnika:
1980 Toplarna Ljubljana
Prvič je Marjan Smrtnik razstavljal v podjetju v katerem je bil zaposlen. Akademski slikar Marjan Skumavc je takrat podal oceno njegovega dela:
„Smrtnik se loteva obdelave platna izjemno resno, skuša motiv opazovati in obdelati čim bolj likovno, saj pri njem hiše preraščajo v barvne ploskve, krajina postaja kompozicija razporejenih likovnih elementov, odnos kroga proti kvadratu, diagonale proti vertikali …“
1986 Elektrogospodarstvo Ljubljana
O vtisih z razstave je Matjaž Rolih v glasilu Naša skupnost zapisal:
„Motivno je njegovo slikarstvo vezano na staro Vrhniko – kraj, kjer je slikar preživel svoje otroštvo in mladost. Realistično upodobljene stare vrhniške hiše in ulice so rezultat avtorjevega obvladovanja risbe, barve, perspektive in svetlobe. Prav svetlobi posveča slikar veliko pozornost, tako da nam nastala slika daje možnost časovne orientacije. Vsi ti elementi nas navdajajo z mislijo, da je Smrtnikovo slikarstvo iskreno in urejeno.“
1986 Salon IUV Vrhnika
Marjan Smrtnik se je takrat prvič predstavil domači Vrhniki. Lovro Novinšek je ob razstavi podal razmišljanje o človekovi prirojeni želji po likovnem izražanju in se tako poklonil delu razstavljavca: „Zelo stara zgodba pripoveduje o grškem slikarju, ki je tako realistično narisal gozd, da so priletele ptice in ga začele kljuvati. Naj bo res ali ne, zgodba nam pripoveduje o vedno prisotni želji človeka po likovnem ustvarjanju in popolnosti ustvarjanja. Prisotnost likovnega izražanja je v slehernem človeku, kar lepo vidimo v delih otrok v vrtcih in v osnovnih šolah. Škoda, da se kasneje ta sproščena likovna govorica pri večjem delu ljudi izgubi. Tako se posveti delu na likovnem področju le majhno število ljudi. Del njih so tisti, ki se likovni umetnosti posvetijo poklicno; slikarji, kiparji, arhitekti, oblikovalci, likovni pedagogi in še kdo. In drugi del tisti, ki so kljub popolnoma različnemu poklicnemu delu v sebi zadržali željo, nagnjenje in voljo za likovno izražanje in ustvarjanje. Pričujoča razstava Marjana Smrtnika nam slednje potrjuje. Razstavljene slike so poln odraz lepega in plodnega ljubiteljskega slikarstva.“
1989 Galerija Kašča v Verdu
1997 Dom društva upokojencev Vrhnika
„Mladostne želje po likovnem izražanju Marjan Smrtnik kot večina ni mogel realizirati v svojem poklicu. Že zrel mož se je ponovno srečal z željo po likovni izpovedi.“, je v predstavitvi povedal Pavel Mrak, ki je v nadaljevanju izpostavil Smrtnikove zimske motive: “Zelo uspešno so odslikani zimski motivi. Saj belina izredno lepo poveže motiv, ga prekrije, poenoti, poudari barvne akcente likov in seveda izpostavi slikarsko hotenje…“
2001 Osnovna šola Antona Martina Slomška
Tudi leta 2001, ko je razstavljal v avli Osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki, je spremni tekst v vabilu napisal Pavel Mrak, med drugim: „Slike Marjana Smrtnika imajo umirjeno in dokaj skromno barvno skalo s poudarjeno hladno modro zelenimi gozdnimi gmotami kot sestavnimi deli odslikane krajine. Slikar vse svoje upodobitve interpretira zelo realistično. Naslikana hiša sicer nikoli ne more biti hiša bivanja, je pa slikarjeva interpretacija in doživljanje te izbrane hiše. Slikar le redko upodablja v svojih delih figuro, rad pa slika tihožitja, da nas spomni na tiho–žitje nam ljubih predmetov. Marjan slika te slike zato, da bi postale sestavni del interierjev, v katerih bivajo njegovi prijatelji in znanci ter zato, da dopolnjuje svojo osebno legendo. Del te osebne legende je že dolgo biti slikar in odslikati vsaj del sveta.“
2009 Kulturni center Semič
Marjan Smrtnik se je z razstavo slik, ki jo je poimenoval Moja pokrajina, predstavil tudi v Semiču. Iz Bele krajine namreč prihaja njegova žena Marija. Marija Stariha Anica, predsednica kulturnega društva Orel Semič je v vabilo na odprtje razstave napisala: „Zadnja leta Marjan Smrtnik pogosteje prihaja v Semič, kjer je njegova žena Marija podedovala malo hiško. Njeno lepoto, čar preteklosti sta z veliko ljubezni in pedantnosti obnovila, ohranila pohištvo Marijine matere in mnoge arhitekturne detajle zgradbe ter predmete iz Marijine mladosti. Bivanje v Semiču je Marjana navdihnilo z željo po ohranitvi semiških značilnosti, zlasti starotrškega dela Semiča, Semiške gore z značilnimi vinogradi in zidanicami. Tudi te slike so nam na ogled postavljene v semiškem kulturnem centru.
Kot član likovne sekcije Vide Pregarc je Marjan Smrtnik sodeloval tudi na številnih skupinskih razstavah, ki so bistveno vplivale na njegovo slikarsko samozavest.
