V prvih desetletjih 20. stoletja so se Slovenci še vedno vključevali v različna društva, za katere je značilna dvojnost pri ustanavljanju, ki jo je povzročala ideološka in nacionalna diferenciacija prebivalstva – poleg slovenskih so delovala še nemška. Slovenska društva vseh vrst idejnih opredelitev so razvijala slovensko narodno in politično zavest ter dvigala družbeno, kulturno in izobrazbeno raven naroda. Skoraj vsa so delovala po smernicah določene politične stranke. V podporo izvajanja zastavljenih programov so ustanavljali knjižnice, ki so bile bodisi internega, društvenega značaja ali pa so se razširile v javne, vsem dostopne knjižnice.
Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je bilo ustanovljeno leta 1908 iz političnih, narodno zavednih in gospodarskih potreb. Društvo je delovalo po programu Samostojne demokratske stranke in njeni volivci so potrebovali trdno lokalno organizacijo. Takratni predmestni ljubljanski okraj je bil precej zaostal in zanemarjen, društvo naj bi s strokovnimi nasveti in akcijami pospešilo njegov gospodarski razvoj. Tem nalogam je kmalu sledilo kulturno in izobraževalno delo. Že na ustanovnem občnem zboru je društvo na pobudo odbornika Matije Rodeta ustanovilo knjižnico. Vendar, ker so imeli društveniki veliko dela z gospodarskimi vprašanji in utrjevanjem položaja med prebivalci okraja, je knjižnica začela delovati šele leta 1911. Dogodek otvoritve, 31. maja, je takrat napovedal časopis Slovenski narod: » Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj otvori jutri v sredo svojo knjižnico, ki je določena za prebivalce šentjakobskega okraja… Upamo, da bo ta knjižnica ustrezala namenu, ki ga ima društvo z njeno ustanovitvijo: dvigniti izobrazbo prebivalcev v šentjakobskem okraju.« (Slovenski narod, 30.5.1911 št. 124)
